Helmut Kohl je eden najpomembnejših nemških politikov po drugi svetovni vojni, je nekdanji kancler z najdaljšim stažem, na čelu vlade je zdržal 16 let. Kot očetu nemške združitve mu gre zasluga za današnjo zedinjeno Nemčijo. A ne le to. Ker je takratni francoski predsednik François Mitterand svoj pristanek k združitvi pogojeval s »poglabljanjem gospodarske in denarne unije«, torej z uvedbo evra, je Kohl v to privolil celo prej, preden se je posvetoval z guvernerjem nacionalne banke. Pomemben je tudi za Slovence, saj je bil eden najzaslužnejših za to, da sta Nemčija in Evropska unija kmalu po razglasitvi samostojnosti priznali Slovenijo.
Helmut Kohl je v začetku aprila dopolnil 84 let, najbližji vedo povedati, da je onemogel in se težko samostojno izraža. Za njegovo politično zapuščino, dokumente in posnetke njegovih pogovorov pa se je vnel neizprosen boj, ki je nedavno odprl novo poglavje na višjem deželnem sodišču v Kölnu.
Zgodovinarja Heriberta Schwana je svojemu soprogu priporočila preminula Kohlova žena Hannelore. V letih 2001 in 2002 je Schwan s Helmutom Kohlom preživel dneve in večere, imel je celo ključ hiše Kohlovih v Oggersheimu, največjem okrožju mesta Ludwigshafen ob Renu.
Nova žena, nova muzika
Približno 105 dni je Kohl odgovarjal na Schwanova vprašanja, na intervju se je zgodovinar pripravil s študijem številnih dokumentov, marsikaj je vedel že kot avtor del o Hans-Dietrichu Genscherju, Oskarju Lafontainu, Johannesu Rauu, Wolfgangu Schäublu in Richardu von Weizsäckerju. Iz pogovorov je nastalo 630 ur posnetkov, ki so shranjeni na 200 kasetah. Zgodovinar pravi, da je bil Kohl v pogovorih zelo odkrit, saj je takrat ravno preboleval smrt svoje žene Hannelore, ki si je 5. julija 2001, zatem ko je zaradi neozdravljive bolezni, občutljivosti za svetlobo, več let živela v osami, vzela življenje.
Med letoma 2004 in 2007 so izšle tri knjige Kohlovih spominov, Schwan je pisal že četrto, ko mu je nekdanji kancler sporočil, da njegovih storitev ne potrebuje več. Kohl je imel leta 2007 več operacij na kolenih, ki so močno omejile njegove gibalne sposobnosti, v začetku leta 2008 pa je doma padel in se hudo poškodoval. Še med rehabilitacijo v bolnišnici se je leta 2008 poročil z Maike Richter, nekdanjo sodelavko v njegovem kabinetu. Z njenim prihodom pa je začelo škripati tudi moško prijateljstvo med nekdanjim kanclerjem in zgodovinarjem, ki mu je zaupal pisanje svojih spominov.
Schwan se spominja, da je takrat Richterjeva vse pogosteje poskušala vplivati na vsebino spominov ter se »vtikala v vsako najmanjšo vejico«. Schwan je zatem, ko ni več smel pisati spominov kanclerja, napisal čutečo knjigo o njegovi pokojni ženi, ki je po zgodovinarjevi oceni trpela v zakonu s tako oblastnim človekom. Kot človek in soprog se Kohl v njegovi knjigi ni najbolje izkazal, pa tudi Maike Richter je potegnila kratko, saj ji zgodovinar očita, da hoče izničiti spomin na Hannelore Kohl, ki je bila po njegovem mnenju izjemna oseba. Knjiga pri Kohlu ni naletela na dober odziv, a ljudje so jo radi brali, prodali so več kot četrt milijona izvodov.
Sodišče posnete intervjuje vrnilo Kohlu
Na posnete kasete bi najbrž vsi pozabili, če Schwan leta 2012 v intervjuju za Spiegel ne bi napovedal, da bo ob Kohlovi 90-letnici, torej leta 2020, izdal Kohlovo biografijo in se pri njej osredotočil na tisto, kar o kanclerju še ni bilo znanega, saj je videl vse dokumente, do katerih drugi kar 30 let niso imeli dostopa. V zvezi s tem se je postavilo tudi vprašanje glede posnetkov in Schwan je odgovoril, da si je ob njih pisal veliko izvlečkov in je nekatere tudi prekopiral. Schwan, ki posnetke vidi kot svoje delo, je takrat dejal, da si jih ne bo pustil odvzeti, vendar je deželno sodišče v Kölnu odločilo drugače in zgodovinar je posnetke moral predati. Schwan se je zatem pritožil na višje sodišče. To bo svojo razsodbo sporočilo 1. avgusta, toda nemški časnik Die Zeit je že poročal o izjavi predsedujočega sodnika Hubertusa Nolteja, po kateri pritožba soavtorja spominov nima prav velikih možnosti za uspeh.
Nemški mediji hkrati omenjajo tudi spor med nekdanjim kanclerjem in skladom Konrada Adenauerja oziroma arhivom Krščanskodemokratske politike v Sankt Augustinu, ki nasprotuje zahtevi, da najkasneje po Kohlovi smrti o okoli 400 fasciklih dokumentov odloča izključno njegova druga soproga Maike Richter. Arhivu so te dokumente predali že leta 1998, vendar so jih morali leta 2010 posoditi zakonskemu paru Kohl z namenom, da se dokonča četrta knjiga njegovih spominov. Vse do danes Kohlova še nista našla novega pisca zanje.
