Njegovi dnevi, kot dnevi mnogih tamkajšnjih otrok, so polni agonije. Okoli osme ure zjutraj začne z delom in v posteljo leže okoli enajste ure zvečer. Ko se filmar Marcel Mettelseifen, ki je v Alepu snemal dokumentarec, prvič sreča z njim, Mohamed ravno poskuša rešiti življenje deklici, ne dosti mlajši od njega samega.
Po mesecih vsakodnevnega spremljanja človeške tragedije, ki jo terja sirska državljanska vojna, je Mohamed postal imun na grozote vojne. Potoki krvi, mrtva telesa, jok in solze svojcev, ki jim sledi čistilna akcija tal bolnišnice, praznenje postelje in sprejem nove žrtve. Kruto, hladno, a resnično. »S časom je postalo preprosto. Kri je zame postala kot voda,« pove deček. »Na začetku sem se zdrznil in bil prestrašen, ko sem videl kri, sedaj pa nanjo gledam kot na vodo. Ni mi je več težko gledati.«
Agonija se tu šele prične, saj je Mohamed le eden od mnogi alepskih otrok, ki se postarajo še preden dobro odrastejo. Njegov vrstnik, Jusef Mohamed, je prav tako (pre)mladi pomočnik v bolnišnici, ki nežno skrbi za ranjenega vojaka sirske uporniške vojske. Njihovi svetovi so povsem obrnjeni na glavo. V Alepu otroci skrbijo za odrasle. Ker ni odraslih, ki bi to počeli. Preden so Alep opustošile bombe, granate in krogle, je mesto imelo 5000 glav medicinskega osebja. Danes za 600 tisoč prestrašenih in nevarnosti neprestano izpostavljenih ljudi skrbi 30 zdravnikov in sester. Pomoč otrok je, na žalost, nepogrešljiva.
Med Mohamedom in Zahodnim svetom lahko potegnemo žalostno vzporednico. Ko se je državljanska vojna v Siriji začela, so je bile polne vse svetovne naslovnice in mize vodij takih in drugačnih varnostnih sil. S časoma s(m)o se navadili in v Siriji pretekla kri je postala vsakdanja.
A to ne spremeni dejstva, da je Alep zlomljeno mesto. Ljudje dnevno iz reke »lovijo« trupla, nekatera z na hrbtu zvezanimi rokami. Mrtve pokopavajo v zemlji, ki je bila včasih otroško igrišče. Pogrebniki svoje delo pravzaprav opravljajo v senci, za hrbti otroške partije nogometa. Alep je mesto, ki ga je upravičeno strah - tri dni po tem, ko so se filmarji srečali z mladim Jusefom, je dečka ubila vladna krogla in postal je še ena premlada žrtev v civilno vojno pogrezajoče se dežele.
