Gre za dokumente iz predsedniške knjižnice oziroma muzeja Geralda Forda, ki so izgubili oznako zaupno. V knjigi "Zadnja vrata do Kube" sta jih objavila profesor Ameriške univerze William LeoGrande in direktor Projekta kubanske dokumentacije nacionalno-varnostnih arhivov Peter Kornbluh.
Ameriški uradniki so delali načrte za bombardiranje pristanišč in vojaških postojank na Kubi, Kissinger pa je naročil tudi, naj bataljon ameriške vojske, ki je nameščen v bazi Guantanamo, prestopi mejo in "namlati" Kubance.
Kissinger naj bi bil hudo užaljen, da si je majhna Kuba privoščila posredovanje v Angoli in mu pokvarila načrte za ustoličenje prozahodnega režima. Še posebej je bil užaljen, ker si je uvodoma sam prizadeval za izboljšanje odnosov s Kubo, ki ji je vladal Fidel Castro.
Castro je konec leta 1975 poslal vojsko v Angolo za pomoč na novo samostojni državi pred nasiljem desničarskih gverilcev iz Južne Afrike. "Mislim, da bomo morali udariti po Castru," je februarja 1976 povedal Kissinger predsedniku Fordu, ki se je s tem mnenjem strinjal. Istega leta pa je na volitvah proti republikancu Fordu zmagal demokrat Jimmy Carter in do napada na Kubo, ki bi sprožil odgovor Sovjetske zveze, ni prišlo.
Predsednik ZDA John F. Kennedy se je leta 1962 tajno dogovoril z voditeljem Sovjetske zveze Nikito Hruščevom, da bodo ZDA pustile Kubo pri miru oziroma je ne bodo vojaško napadle, če Moskva umakne jedrske rakete z otoka.