Življenje v kleteh brez zalog vode, hrane in zdravil ter brez možnosti umika z vojnih območij, zunaj topniško obstreljevanje vse povprek, poročila o mučenjih, izginotjih in zunajsodnih usmrtitvah – takšno stanje vzhoda Ukrajine odslikava včeraj objavljeno poročilo urada visokega komisarja OZN za človekove pravice.
Deveto poročilo tega urada o Ukrajini obsega obdobje od 1. decembra lani do 15. februarja in prihaja v času, ko na vzhodu države vzdržujejo krhko premirje, vladna vojska in uporniki pa v skladu z dogovorom iz Minska vendarle, a počasi umikajo težko orožje s frontne linije.
Popolno nespoštovanje mednarodnega prava
V 28 strani dolgem poročilu urad govori o »nevzdržnih razmerah«, v katerih so se znašli civilisti, ki so zaradi bojev ujeti na svojih domovih. »Topniško obstreljevanje vse povprek in druge sovražnosti so ustvarili grozljive razmere za civiliste. Gre za popolno neupoštevanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic,« so zapisali v OZN.
Takšna obstreljevanja so se dogajala tako v mestih pod nadzorom vladne vojske, kot so Avdivka, Debalceve ali Popasna, kot v mestih pod nadzorom upornikov vključno z Doneckom in Gorlovko. »Mnogi civilisti so praktično brez pitne vode, hrane ogrevanja, elektrike in osnovnih zdravstvenih potrebščin,« pravi visoki komisar OZN za človekove pravice Zeid Ra'ad Al Hussein. »Napačno je misliti, da ljudje tam ostajajo po lastni volji. Mnogi ostajajo, ker se bojijo za življenja, da zaščitijo otroke in druge družinske člane ali lastnino. Nekaterim ne pustijo oditi, nekateri pa tega preprosto niso sposobni,« pravi jordanski diplomat, ki je na čelu urada septembra lani nasledil Navi Pillay.
Urad je kritičen do januarske odločitve Kijeva o nadzoru gibanja, po kateri je pot z in na območja pod nadzorom upornikov mogoča samo po sedmih določenih koridorjih in samo s posebnimi dovolilnicami, ki jih je mogoče zavrniti z razlogom javnega reda ali varnosti. To po oceni urada pelje v korupcijo.
Urad navaja tudi »kredibilna poročila« o mučenjih, izginotjih in zaporih, večinoma s strani upornikov, a deloma tudi s strani vladne vojske.
V poročilu ocenjujejo, da je bilo v več kot deset mesecev trajajoči vojni ubitih več kot šest tisoč ljudi, prava številka pa je verjetno precej višja, saj poročila zahodnih obveščevalnih služb navajajo tudi osemkrat višje ocene.
Ali oziroma kdaj podaljšati sankcije
Poročilo večinoma ne obsega obdobja po sklenitvi mirovnega sporazuma v Minsku 11. februarja, ki je začel veljati z dvodnevnim zamikom. Uporniki na vzhodu so ga najprej kršili z zavzetjem strateškega mesta Debalceve, potem pa je orožje vendarle precej potihnilo. Ukrajinska vojska je sporočila, da je bil v zadnjih 24 urah ubit en vojak, štirje pa ranjeni.
Ameriški zunanji minister John Kerry je včeraj ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu dejal, da pričakuje izpolnitev določil premirja v Ukrajini v roku »nekaj ur, ne nekaj dni«. ZDA trdijo, da uporniki težko orožje umikajo prepočasi in selektivno. Zahod trdi, da ima Moskva vpliv nad uporniki in da jih oborožuje, zato je Kerry Rusiji zagrozil z novimi sankcijami, če sporazum iz Minska ne bo spoštovan. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je sporočila, da še nima dovolj podatkov o umiku težkega orožja in kje se zdaj to nahaja. Ukrajinska vojska in oblasti v Kijevu pa trdijo, da uporniki težko orožje premeščajo proti jugu, zlasti proti mestu Mariupol na skrajnem jugovzhodu države ob Črnem morju, ki leži na prometnici od Rusije proti polotoku Krim. Že nekaj časa opozarjajo, da bi tam lahko nastala nova fronta.
Združene države niso podpisnice prejšnji mesec doseženega sporazuma o premirju, ki sta ga izposlovala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande. Vendar pa nadaljujejo s pritiskom na Moskvo, pri čemer v Evropski uniji očitno ni enotnosti, ali oziroma kdaj podaljšati obstoječe sankcije, ki se iztečejo 31. julija, za njihovo nadaljevanje pa je potrebno soglasje. Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek denimo pravi, da je o podaljševanju nesmiselno odločati zdaj, ko se mirovni sporazum iz Minska uresničuje. Podobno naj bi menilo še vsaj šest članic, medtem ko nekatere želijo odločitev že na vrhu EU sredi marca.
Kerry in Lavrov sta se srečala v Ženevi ob robu zasedanja sveta EU za človekove pravice. Lavrov je po srečanju pozval oblasti v Kijevu, naj sprostijo blokado vzhoda Ukrajine, obnovijo ekonomske stike, začno plačevati socialne prispevke in omogočijo bančne storitve.
