Glede na potek zaslišanja Brennan, sicer protiteroristični svetovalec predsednika ZDA Baracka Obame, ne bo imel takšnih težav s potrditvijo, kot jih ima Obamov kandidat za vodenje Pentagona, nekdanji republikanski senator iz Nebraske Chuck Hagel.
Nevarnost blokade Brennanove nominacije je že v sredo zvečer odpravil Obama, ko je v kongres poslal celotno dotlej zaupno besedilo pravne utemeljitve uporabe brezpilotnih letal za pobijanje terorističnih osumljencev, med njimi tudi državljanov ZDA.
Brennan je zatrdil, da bi raje videl, da teroriste ujamejo žive za pridobivanje informacij, a če ni druge izbire, je uporaba brezpilotnih letal nujno potrebna. Kandidat je zagotovil, da ne gre za kaznovanje preteklih grehov teroristov, ampak le za preprečitev novih napadov.
Še preden se je zaslišanje začelo, so protestniki izražali glasno nasprotovanje tem postopkom. Prekinitev je bilo nato še več, dokler predsednica odbora Dianne Feinsten ni izpraznila galerije za obiskovalce. Opazovalci so se lahko kasneje vrnili, vendar so kongresni policisti izločili tiste, za katere so menili, da bodo delali kraval.
Američani so z brezpilotnimi letali doslej pobili najmanj tri svoje državljane v Jemnu in neznano število drugih terorističnih osumljencev ter obenem nedolžnih ljudi. V času administracije Georgea Busha mlajšega je bilo takšnih napadov le okrog 50, v času Obame pa več kot 360.
Za Brennanom je 25-letna kariera pri Cii, kjer je delal že tudi v času demokratskega predsednika Billa Clintona. Senatorji so ga spraševali, zakaj je leta 1998 nasprotoval napadu na voditelja Al Kaide Osamo bin Ladna, in to le nekaj mesecev pred bombnima napadoma Al Kaide na veleposlaništvi ZDA v Keniji in Tanzaniji. Brennan je odgovoril, da je nasprotoval zato, ker napad ni bil dobro pripravljen.
Kandidat za direktorja Cie se je vztrajno izogibal temu, da bi posebno metodo zasliševanja osumljencev z navideznim utapljanjem imenoval mučenje. Dejal pa je, da je to t.i. vodno deskanje obsojanja vredno dejanje, ki ga ne bi smeli več ponavljati.
Brennanova prva priložnost, da pride na vrh Cie, leta 2009 je propadla prav zaradi vprašanj o njegovi vlogi pri snovanju posebnih zasliševalskih metod v času Busheve administracije. Doslej je sicer trdil, da je vedno dvomil v učinkovitost in upravičenost takšnih postopkov, in tudi v četrtek je dejal, da še vedno ne more dejati, ali so te metode prinesle kaj prida uporabnih informacij v vojni proti terorizmu.
Brennan je senatorjem med drugim obljubil, da jih bo bolje obveščal o delu Cie, prav tako je obljubil, da bo omejil paravojaške operacije. Na vprašanje o tem, kje vse po svetu Cia pobija ljudi, ni želel odgovoriti. Odločno je zanikal, da bi kadarkoli izdal kakršnekoli informacije o tajnih operacijah. Večje napetosti med njim in senatorji ni bilo, tako da bo kmalu potrjen.
