V Vukovarju so se včeraj spomnili 23. obletnice padca mesta, ki so ga med vojno na tleh nekdanje Jugoslavije zavzele enote Jugoslovanske ljudske armade in srbske paravojaške grupacije. V bojih je umrlo najmanj 1700 Hrvatov, štiristo Vukovarčanov pa še vedno pogrešajo. Osrednji včerajšnji spominski dogodek je bil žalna povorka, ki je od središča mesta krenila proti pokopališču. V nasprotju z lani, ko je prišlo do napetosti zaradi vprašanja uporabe cirilice v mestu, je spominski shod s približno 100.000 udeleženci letos potekal neprimerno bolj mirno. So pa hrvaški mediji ocenili, da je bilo tudi tokrat nekaj poskusov sprožanja incidentov oziroma delitev.
Poskus s tremi povorkami ni uspel
Največ vprašanj pred začetkom spominske slovesnosti se je vrtelo okoli tega, koliko povork bo krenilo iz središča mesta proti pokopališču in ali se morda lahko ponovi lanski scenarij. Lani je bila ena uradna, drugo pa je organizirala skupina z imenom Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja, v kateri so bili tudi udeleženci domovinske vojne in ki je pred tem zahtevala prepoved uporabe cirilice v mestu. Tedaj je povorka Štaba zaprla pot povorki z državnim vrhom, zato so svojo udeležbo tedaj prekinili predsednik države Ivo Josipović, predsednik vlade Zoran Milanović in predsednik sabora Jerko Leko.
Letos se to ni ponovilo. Po poročanju Jutarnjega lista je sicer bilo nekaj poskusov, da bi se udeleženci razdelili in da bilo več povork ter da so v nekem trenutku v resnici obstajale tri, a so se na koncu združile v eno. Josipović in Milanović ter podpredsednik sabora Milorad Batinić so po polaganju venca pokopališče zapustili skozi stranski vhod, a to so domnevno storili zaradi velike gneče, saj se jim je mudilo še na polaganje venca na množični grobnici v Ovčari. Tam je spomenik 260 osebam, večinoma Hrvatom, ki so jih srbske enote ubile v noči na 21. november po padcu Vukovarja. Večinoma je šlo za bolnike v vukovarski bolnišnici.
Napetost med vlado in udeleženci domovinske vojne
»Ponosen sem, ker se je Hrvaška, ki kaže ljubezen, sočutje in ki spoštuje Vukovar, dostojanstveno poklonila Vukovarju in vsem mrtvim. Ta dan spomina si bomo zapomnili,« je dejal predsednik Josipović. Spravljiv je bil tudi vodja opozicijske HDZ Tomislav Karamarko, ki se je lani udeležil povorke, ki je zaprla pot državnemu vrhu, letos pa je proti pokopališču krenil pred začetkom uradnega shoda, skupaj z generalom Mladenom Markačem. »Delitve? Kakšne delitve, kje jih vidite? Ni pomembno, kdo je od kod krenil, pomembno je, da smo vsi v koloni, ki gre proti grobu,« je dejal na vprašanje, ali tudi letos prihaja do razhajanj.
Vprašanje uporabe cirilice v mestu je sicer zapečatilo ustavno sodišče, ki je potrdilo odločitev o dvojezičnih napisih, ker v mestu živi več kot tretjina Srbov. Mesto Vukovar mora spremembe vnesti tudi v svoj statut. Vendar to vprašanje še razburja in dvojezične napise na javnih poslopjih so protestniki že nekajkrat odstranili.
Med vlado in udeleženci domovinske vojne je trenutno napeto tudi zaradi obtožb, da jim oblast namenja premalo pozornosti. Zahtevajo ustavni zakon o svojih pravicah, obenem pa izražajo bojazen, da jih bo prizadela pokojninska reforma, medtem ko vlada trdi, da se njih ne bo dotaknila in da bodo obdržali tudi druge pridobljene pravice.