V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem, da so politične funkcije dobra odskočna deska za nadaljnjo kariero v zasebnem gospodarstvu ali v javnih službah, raziskava, ki jo je nedavno izvedla agencija za kadrovsko svetovanje Kienbaum, tega ne potrjuje.
Prominentna politična imena, ki so z visokih političnih funkcij presedlala na dobro plačana mesta v gospodarstvu, tako ustvarjajo napačen vtis. Denimo Eckart von Klaeden, nekdanji državni sekretar v kabinetu kanclerke Angele Merkel, ki je pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami povedal, da ne bo več kandidiral za poslanca in da se kot lobist seli v koncern Daimler.
Podobno kot von Klaeden je z visoke politične funkcije med lobiste presedlal tudi nekdanji kancler Gerhard Schröder, ki je neposredno zatem, ko je izgubil boj za kanclersko mesto z Angelo Merkel, odšel v službo k Nord Stream AG, podjetju, ki je v večinski lasti ruskega Gazproma. Dobro se je znašel tudi nekdanji zunanji minister Joschka Fischer, ki je svetovalec energetskih koncernov RWE in OMV v projektu plinovoda Nabucco, hkrati pa svetuje tudi koncernoma BMW in Siemens.
Dobre službe za velike, za male urad za zaposlovanje
Toda takšne briljantne popolitične kariere so očitno dane le velikim, majhni se po koncu poslanske kariere pogosto znajdejo na cesti. V anketi, ki jo je opravila omenjena agencija, je sodelovalo 47 nekdanjih poslancev in kar 15 odstotkov vprašanih je povedalo, da so po petih mesecih, odkar se jim je končal poslanski mandat, še vedno brez službe. Res je, da nekdanji poslanci bundestaga še nekaj mesecev po koncu poslanskega mandata prejemajo plačo, odvisno od tega, koliko let so bili v parlamentu. Nekdanjim poslancem za vsako leto pripada ena mesečna plača, največ jih je lahko 18. Tistim, ki so bili v bundestagu le zadnji mandat, se je to prehodno obdobje že izteklo.
Še največ sreče so imeli tisti, ki so iz parlamenta odšli naravnost v pokoj, takih je bilo kar četrtina, 9 odstotkov jih je dejalo, da so si vzeli nekaj premora, pri čemer avtorji študije močno dvomijo, da je bil ta premor res povsem prostovoljen. Kar 40 odstotkov vprašanih nekdanjih poslancev je v svobodnih poklicih, 13 odstotkov jih je delalo v lastnem podjetju, le 9 odstotkov jih je našlo službo v zasebnih podjetjih.
Tudi predpostavka, da se vsi tisti, ki so bili prej v javnih službah, zlahka vrnejo vanje, ne drži. Pred zadnjim mandatom je 33 odstotkov poslancev prihajalo iz javnih služb, vrnilo se jih je le 13 odstotkov, pri čemer je treba upoštevati, da je del njih odšlo v pokoj. Študija hkrati odkriva, da imajo poslanci po odhodu iz parlamenta očitno politike dovolj, le 6 odstotkov je bilo takšnih, ki so ostali v tem poklicu. Poslanska služba zato nikakor ni koristna poklicni karieri, ugotavlja študija in kaže, da so se večini nekdanjih poslancev precej znižali tudi prihodki. Kar petina jih zdaj zasluži precej manj, kot je nemška povprečna plača.vau