Ženski nohti so lahko dolgi največ šest milimetrov čez rob prsta, vojakinje ne smejo nositi umetnih trepalnic in določenih vrst pričesk, vojaki se ne smejo ličiti in ne smejo imeti tetovaž na glavi, vratu, zapestju, dlani ali prstih. To so nekatera od posodobljenih »pravil o nošenju uniforme in o videzu«, ki jih je pred nekaj tedni objavila ameriška kopenska vojska, potem pa so povzročila negodovanje in proteste. Tudi zato, ker naj bi imela pridih rasizma, saj med drugim posebej ostro omejujejo pričeske, ki so značilnejše za temnopolte vojakinje.
Za Irak in Afganistan tetovaže niso bile problem
Pravila o nošenju uniforme in videzu so precej običajen dokument za vsako vojsko. V Sloveniji so dolga za kakšno tipkano stran in vključena v dokument z imenom Pravila službe v Slovenski vojski. V ZDA so del 69 strani dolgega dokumenta, v katerem so zahteve glede videza natančno opredeljene – na dobrih trinajstih straneh. Razlog je verjetno tudi ta, da v primeru odpustitve zaradi nespoštovanja pravil primer lahko hitro konča na sodišču, tja pa ni dobro priti s preveč ohlapnimi definicijami dovoljenega in prepovedanega.
Nekateri kritični politiki trdijo, da so nova pravila namenjena temu, da se čim več vojakov izrine iz vojske. To naj bi bilo v skladu s predlogom obrambnega ministra Chucka Hagla o zmanjšanju števila kopenskih vojakov s 520.000 na 450.000. V tem verjetno je zrno resnice, saj je ameriška vojska v času, ko je bilo treba izpopolniti vrste z novimi rekruti zaradi vojn v Afganistanu in Iraku, najemala vojake ne glede na tetovaže in celo ne glede na to, ali so v preteklosti prišli navzkriž z zakonom. Za sedanje vojake sicer ostajajo v veljavi prejšnja pravila, če stanja ni mogoče spremeniti, denimo če ima vojak tetovažo, ki je po novem prepovedana. Je pa s takšno tetovažo nemogoče napredovati, kar posledično lahko pripelje do odhoda iz vojske.
Zgledovanje po laseh belcev?
Veliko kritik leti na določilo, ki prepoveduje tri vrste pričesk, ki so pogoste med temnopoltimi vojakinjami. Te trdijo, da so nova pravila rasistična, saj naj bi bila spisana po zgledu tipičnih las belcev, medtem ko imajo lasje temnopoltih drugačne značilnosti. »Med predlaganimi spremembami so med prepovedanimi pričeskami kitke in dredloksi, ki so opisani kot 'vsak tip skuštranih ali kodrastih ovitih ali vrvastih las'. Te spremembe so rasno pristranske, saj je očitno pomanjkljivo upoštevanje lastnosti las glede na etnični izvor,« med drugim piše v peticiji, s katero so želeli doseči spremembo pravil, vendar v predvidenem roku niso zbrali 100.000 glasov, kar bi zahtevalo odgovor Bele hiše.
Zato pa so proti pravilom v kongresu nastopili temnopolti poslanci, in sicer v imenu 26.700 temnopoltih vojakinj, kolikor jih je v kopenski vojski. »Temnopolte vojakinje so pogosto izpostavljene nerazumnim normam o negi las. Te bi se morale prilagajati posebnim in praktičnim potrebam vsake skupnosti,« so v pismu Haglu zapisale članice skupine temnopoltih poslancev, ki jo vodi kongresnica Marcia L. Fudge. Vojska trdi, da so pričeske prepovedane že od leta 2005 in da so zgolj bolj podrobno napisali pravila.
»Našo profesionalnost ocenjujejo tudi po videzu«
Med vojaki pa je najbolj odmevalo pravilo o prepovedi tetovaž na izpostavljenih mestih oziroma nove omejitve. Vojak ima lahko skupno največ štiri tetovaže pod komolcem in kolenom, ki morajo biti pokrite in »morajo biti manjše od velikosti lastnikove dlani z iztegnjenimi in skupaj stisnjenimi prsti, tako da se palec dotika kazalca«, piše v pravilih. Ta tudi določajo, kje vse vojak tetovaž ne sme imeti. »Biti vojak je poklic in ameriško ljudstvo in politiki našo profesionalnost ocenjujejo tudi po našem videzu,« je ob objavi pravil zapisal poveljnik kopenske vojske Raymond F. Chandler III. Nekateri vojaki, med katerimi so tetovaže nasploh zelo priljubljene, se ne strinjajo. »To nima s tem, kako opravljaš svoj poklic, prav nobene zveze,« je za NBC dejal vojak Tyler Phillips, »lastnik« več zelo velikih tetovaž.
