Po neuspešnem julijskem kadrovskem vrhu evropskega sveta se danes v Bruslju ponovno obeta vroče nadaljevanje sestavljanja bodoče petletne vodstvene ekipe Evropske unije. Tako kot pred poldrugim mesecem so tudi tokrat na tnalu evropskih voditeljev imenovanja za novega predsednika evropske komisije, novega zunanjepolitičnega predstavnika EU in morda tudi novega šefa evrske skupine. Ker še julija ni bilo jasno, kako bo prihajajoči predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker razdelil resorje med države članice, se sedemindvajset predsednikov vlad ni moglo dogovoriti o imenovanjih naslednikov Hermana van Rompuya, Catherine Ashton in Jeroena Dijsselbloema. Novoizvoljeni predsednik komisije mora pri sestavljanju svoje ekipe namreč upoštevati številne dejavnike. Med drugim mora med nove in stare države članice primerno razdeliti najpomembnejša komisarska mesta ter pri tem upoštevati tudi politično pripadnost posameznih komisarjev ter relativno uravnoteženost svoje ekipe po spolu. Neločljiv del te kadrovske kombinatorike so tudi želje vseh držav članic za točno določena resorna področja njihovih kandidatov.
Trenja med Parizom in Berlinom
Čeprav so na današnjem vrhu uradno na dnevnem redu zgolj ta ključna imenovanja, se bo ob robu zasedanja seveda govorilo tudi o razdelitvi preostalih komisarskih mest. S pomočjo teh neformalnih pogovorov evropskih voditeljev z Jean-Claudom Junckerjem, ki je prav tako vabljen na zasedanje, naj bi namreč preprečili, da države ne bi soglasno podprle novih ključnih kadrovskih imenovanj. A gladko tudi tokrat ne bo šlo. Prav nasprotno se obeta precejšnje prerekanje okoli finančnega resorja, zaradi česar naj bi na vrhu ponovno na dan privrele delitve med zagovorniki varčevalne politike EU in njenimi nasprotniki. Posledično naj bi voditeljem tako uspelo doreči zgolj imenovanje visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednika evropskega sveta.
Močno se namreč zatika pri nemškem nasprotovanju francoski želji, da bi nov gospodarski komisar postal nekdanji francoski finančni minister Pierre Moscovici. Nemčiji ni pogodu, ker je oster nasprotnik varčevalne politike EU, brez katere si nemška kanclerka Angela Merkel ne more predstavljati javnofinančne sanacije integracije. Socialist na čelu finančnega resorja, ki bedi nad varčevanjem v Uniji, in to povrh iz Francije, ki si poleg Italije zaradi oživitve gospodarstva želi večje prožnosti pri pravilih zadolževanja, v Berlinu ne naleti na močno navdušenje. Spor je ta teden s posredovanjem med francoskim predsednikom Françoisom Hollandom in kanclerko Merklovo poskušal zgladiti kar Jean-Claude Juncker. Ali je bil uspešen, ni jasno. Sprva se je sicer pričakovalo, da se bo na vrhu imenovalo tudi naslednika šefa evrske skupine Dijsselbloema, s katerim več držav članic ni posebej zadovoljnih, a je Angela Merkel že dala vedeti, da naj Dijsselbloem dokonča svoj mandat, ki se izteče v sredini prihodnjega leta. Takrat ga bo najverjetneje nasledil španski gospodarski minister Luis de Guindos. S tem bodo desnosredinske stranke imele v rokah dva ključna položaja v Evropski uniji: predsednika evropske komisije in šefa evrske skupine.
Vzhodnoevropejec na čelo evropskega sveta?
Na evropskih volitvah drugouvrščeni socialisti in demokrati (S&D) bodo danes dobili predvidoma en pomemben položaj v bruseljski kadrovski arhitekturi. Nova zunanjepolitična predstavnica Unije naj bi postala italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Izbrani kandidatki italijanskega premierja Mattea Renzija so evropski voditelji še pred poldrugim mesecem očitali neizkušenost in preveliko naklonjenost Rusiji, zdaj pa je postala sprejemljiva izbira tudi za Junckerja, ki se sooča z velikimi težavami v svojo komisarsko ekipo dobiti zadostno število žensk.
Če bo Mogherinijeva potrjena za novo zunanjepolitično predstavnico, bo drug pomemben položaj pripadal Vzhodnoevropejcem. Premier Poljske Donald Tusk bo tako Hermana van Rompuya predvidoma nasledil na mestu novega predsednika evropskega sveta. Če Tusk ne bi hotel zamenjati poljskega notranjepolitičnega parketa za mednarodnega bruseljskega, bi lahko alternativna izbira evropskih voditeljev predvidoma postal latvijski premier Valdis Dombrovskis. V vsakem primeru bo zaradi želje novih držav članic po pomembnem položaju v bruseljskih vodstvenih krogih iz kadrovske kombinatorike za ta položaj izpadla danska socialdemokratska premierka Helle Thorning - Schmidt.
