Kamor koli so se v zadnjih tednih v Evropski uniji podali visoki ruski predstavniki, vedno je bila energetika ena izmed osrednjih tem pogovorov z gostitelji. Nič kaj drugače ni bilo včeraj, ko se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov mudil v Mariboru. V štajersko prestolnico je priletel iz bolgarske, kjer je s tamkajšnjim državnim vrhom po obeležitvi 135. obletnice navezave diplomatskih odnosov med državama pretresal isto vprašanje kot v Sloveniji. Čeprav je bil gostitelj ruskega zunanjega ministra v Sloveniji uradno mariborski župan Andrej Fištravec, je bila osrednja tema pogovora vendarle državna: realizacija projekta plinovoda Južni tok.
Lavrovov poziv Bruslju
Usoda 2380 kilometrov dolgega plinovoda, ki naj bi diverzificiral evropsko plinsko oskrbo in zaobšel ukrajinsko ozemlje, je vse od junija pod vprašajem. Evropska komisija je namreč Bolgariji, eni od držav, čez katero bo tekel Južni tok, naložila ustavitev gradnje plinovoda. Njen dvostranski dogovor z ruskim Gazpromom naj bi namreč kršil pravila tretjega energetskega svežnja EU, po katerem dobavitelj plina ne sme kontrolirati plinovoda na vstopni in izstopni točki. Povedano drugače: plinovod mora biti odprt tudi za druge potencialne dobavitelje. Prav tako naj bi bilo sporno v primeru Južnega toka. Povrh tega naj bi bile koncesije za gradnjo plinovoda podeljene konzorciju ruskih podjetij pod vodstvom Stroitransgaza pod preferenčnimi pogoji in v nasprotju s pravili svobodne konkurence.
Sporočila Lavrova po pogovorih z ministrom Karlom Erjavcem in predsednikom države Borutom Pahorjem niso bila nič kaj drugačna kot na njegovi prejšnji postaji, v Sofiji. V času polovičnega interregnuma evropske komisije, ko sicer ekipa Joseja Manuela Barossa še deluje s polnimi pooblastili, hitre odločitve o (ne)zakonitosti Južnega toka z evropskim pravnim redom ni pričakovati. Šef ruske diplomacije se je skupaj z Erjavcem zavzel za dokončanje projekta Južni tok, napovedal pa je tudi, da bo Rusija spoštovala vse medvladne sporazume in druge dokumente o tem projektu. Enako kot v Sofiji je tudi v Mariboru ocenil, da Južni tok ne krši evropskega pravnega reda. Medvladni dogovori s posameznimi državami so bili namreč podpisani pred oblikovanjem tretjega evropskega energetskega svežnja, retroaktivnosti pa mednarodno pravo ne dopušča. Evropska komisija naj po Lavrovovih besedah ponovno vzpostavi delovanje delovne skupine za reševanje vseh vprašanj v zvezi z uresničevanjem projekta Južni tok. Da bo na premik glede Južnega toka še treba počakati, je postalo jasno tudi iz besed zunanjega ministra Erjavca. »Glede Južnega toka se bolj kažejo administrativne kot pa politične ovire. (…) Očitno bo treba počakati, da bo nova evropska komisija začela delovati s polnimi pljuči in takrat mislim, da se bo ponovno začel pogovor glede umestitve Južnega toka in harmonizacije s pravnim redom EU.«
Ko je minuli mesec Avstrija nepričakovano postala tudi ena izmed držav, kamor bo segel ruski Južni tok, so se začela ugibanja, ali se bo Moskva odpovedala 266-kilometrskemu kraku plinovoda čez slovensko ozemlje, ki bi plin pripeljal tudi do italijanskih uporabnikov. Dvome je včeraj še enkrat razblinil minister Lavrov.
Poklon padlim jetnikom
Obisk šefa ruske diplomacije se je začel povsem drugače, brez težkih energetskih geostrateških vprašanj. Pred pogledom v prihodnost se je na območju nekdanjega carinskega skladišča v Mariboru zazrl v preteklost. Podobno kot drugi ruski predstavniki ob vsakoletnih obiskih kapelice na Vršiču se je spominjal tragedije 2. svetovne vojne. Skupaj s slovenskim kolegom Erjavcem in predsednikom Pahorjem so namreč z rezom traku slavnostno odprli bodoči muzej nacističnega taborišča sovjetskih ujetnikov med drugo svetovno vojno – Stalag XVIII D. V dobrega pol leta pod nemško okupacijo je tukaj zaradi težkih življenjskih razmer, lakote, mučenja in likvidacij umrla polovica od 5220 sovjetskih jetnikov. Sergej Lavrov je bil hvaležen, da Slovenija ohranja spomin na takratno trpljenje.
