Trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je poročilo o izvajanju fiskalnih ukrepov in strukturnih reform v Grčiji članicam območja evra po Junckerjevih besedah predala v noči z nedelje na danes, torej takoj po potrditvi proračuna za leto 2013 v grškem parlamentu, ki predvideva za okoli 9,5 milijarde evrov rezov.
Od tega poročila je odvisno, ali bo Grčija dobila naslednji, 31,5-milijardni obrok posojila, ki ga potrebuje do 16. novembra, ko ji zapade v plačilo za pet milijard zakladnih menic, sicer ji po navedbah grških politikov grozi bankrot. V EU sicer zatrjujejo, da 16. novembra "ne bo nikakršnega bankrota".
O poročilu bodo danes razpravljali finančni ministri držav v območju evra, a odločitve o sprostitvi omenjene tranše še ne bodo sprejeli, saj so številna vprašanja še odprta. "Dokončne odločitve še ne moremo sprejeti," je dejal Juncker in spomnil, da je v nekaterih članicah pred sprostitvijo tranše treba počakati še na odobritev parlamentov. To velja tudi za Slovenijo.
Treba je danes doseči politični dogovor
A francoski finančni minister Pierre Moscovici je ob prihodu poudaril, da je treba danes doseči "politični dogovor" o nadaljnji pomoči Grčiji, četudi ne bo mogoče rešiti vseh težav. Današnje srečanje po njegovih besedah ne sme izzveneti "ne negativno ne nevtralno". Napredek, odločna dejanja so nujna, Grki si to zaslužijo za "pogumne, ogromne žrtve", je še izpostavil.
Temeljitost je pomembnejša od hitrosti, pa je znova opozoril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. V Berlinu so pred tem sporočili, da končno in celovito poročilo trojke še čakajo ter da so za zdaj na voljo le nekateri tehnični deli poročila, veliko vprašanj pa je še odprtih, zato je odločitve danes nerealistično pričakovati.
Finska ministrica Jutta Urpilainen je nakazala, da bi lahko bil pozneje ta teden še en sestanek, saj na tej točki še niso znane vse podrobnosti, potrebne za sprejetje odločitve. Tudi irski finančni minister Michael Noonan je menil, da bi lahko bilo ta teden še eno zasedanje ali vsaj telefonska konferenca evroskupine.
Glavni problem dve dodatni leti
Glavni problem sta dve dodatni leti časa za izpolnitev fiskalnih ciljev, ki naj bi ju Grčija dobila v zameno za nov, drakonski varčevalni sveženj. Podaljšanje roka z leta 2014 na 2016 namreč pomoč draži, po neuradnih podatkih za od 20 do 30 milijard evrov, tako da se je treba dogovoriti tudi o tej dodatni pomoči.
Osnutek dogovora evroskupine, ki kroži v javnosti, kaže, da Grčija bo dobila omenjeni dodatni leti časa za ureditev javnih financ, in sicer zaradi "recesije, ki je globlja od prvotnih pričakovanj". Tega podaljšanja se ne sme razumeti kot zelene luči za zmanjšanje prizadevanj in slabljenja verodostojnosti programa pomoči, še piše v osnutku.
Poročilo trojke v tem kontekstu poleg ocene izvajanja fiskalnih ukrepov in strukturnih reform v Grčiji vključuje tudi analizo vzdržnosti grškega dolga, ki bo po napovedih Evropske komisije v prihodnjih dveh letih dosegal okoli 190 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Atene pa bi ga morale do leta 2020 znižati pod 120 odstotkov BDP.
To je namreč cilj, ki so ga mednarodni posojilodajalci postavili ob dogovarjanju o prejšnjih pomočeh Grčiji. Mnogi so že od začetka dvomili o njegovi uresničljivosti, zdaj pa postaja z vsakim dnem bolj jasno, da je to brez dodatnih odpisov dolga neizvedljivo. Zasebni upniki so Grčiji že odpisali za okoli 107 milijard dolga.
