"Nobenega navzkrižja interesov ni ... Ne razumem dobro, zakaj v nekaterih časnikih pišejo 'Juncker proti Junckerju'," je dejal. K temu je dodal, da prav nič v njegovi preteklosti ne kaže na to, da je bila njegova ambicija organizirati izogibanje davkom v Evropi. Izpostavil je tudi, da kot predsednik komisije ne more več komentirati luksemburških notranjih zadev.
"Evropska komisija se bo borila proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam," je obljubil in zatrdil, da to niso le prazne besede, temveč dejanska namera komisije, za katero upa, da ji bo sledilo vseh 28 članic, saj se davčne odločitve sprejemajo s soglasjem.
Takšen je prvi Junckerjev odziv na razkritje preiskovalnih novinarjev v začetku meseca o dogovorih luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami, kot so Ikea, Amazon, Pepsi in Volkswagen, ki omogočajo izogibanje davkom, ki bi se morali sicer stekati v državne blagajne.
Poslanci z Junckerjem v rokavicah
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker se je danes nepričakovano pojavil tudi na razpravi o luksemburški davčni aferi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Glavni igralci v parlamentu so z Junckerjem ravnali v rokavicah, poslanci manjših političnih skupin pa so bili ostri. Slišati je bilo tudi poziv k odstopu.
Odnos največjih političnih skupin do Junckerja je bil kljub nekaterim ostrim komentarjem iz parlamenta v minulih dneh danes pričakovano blag, saj spodkopavanje njegove avtoritete škodi tudi njihovi hiši, ki ga je predlagala in na koncu podprla za predsednika komisije.
Luksemburžan je v nastopu pred poslanci izpostavil, da ureditev, ki omogoča sporne dogovore davčnih oblasti z multinacionalkami in izogibanje davkom, obstaja v 22 članicah unije in tudi drugod po svetu ter je zakonita. Ohlapna pravila, ki te sporne prakse omogočajo, so posledica pomanjkanja davčne harmonizacije v Evropi, je opozoril. Ob tem je znova napovedal odločen boj proti izogibanju davkom in konkreten nov kos evropske zakonodaje, ki naj bi izboljšal trenutno stanje.
Neodobravanje in aplavz
Po Junckerjevem uvodnem nagovoru je bilo iz plenarne dvorane slišati klice neodobravanja, a tudi aplavz. Sledili so nastopi voditeljev sedmih političnih skupin v parlamentu. Vodje najmočnejših skupin so bili v svojih nastopih blagi, drugi bolj ostri.
Vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke Manfred Weber je izpostavil dejstva, da izogibanje davkom nikakor ni ne nova ne izključno luksemburška tema, da je davčna politika v glavnem v rokah članic in da izid komisijine preiskave spornih luksemburških poslov še ni znan, ter izrazil podporo Junckerju, ki je sicer prav tako član evropske desnosredinske družine.
Tudi vodja evropskih socialdemokratov Gianni Pittella ni bil ostrejši, celo posvaril je pred slabljenjem Junckerjeve komisije. Pozval je k spremembi pravil, k davčni harmonizaciji ter nekaterim konkretnim ukrepom, tudi k opredelitvi jasne definicije davčnih oaz, ki jo je v poročilu predlagala bivša evropska poslanka iz Slovenije Mojca Kleva.
Kay Swinburne iz tretje največje skupine, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), je prav tako posvarila pred prehitrim sklepanjem in lovom na čarovnice ter v duhu politike Londona izpostavila, da je rešitev dosledno izvajanje obstoječih pravil, ne davčna harmonizacija.
Evropska levica zbira podpise za nezaupnico
Šef evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt se je vprašal, kje je njegov vselej kritičen kolega Nigel Farage, ki je strokovnjak za sporne davčne posle na otoku Isle of Man. Junckerja pa je opozoril, da nad komisijo zaradi te afere visi senca in da bo imel problem, če bo komisijina preiskava pokazala nepravilnosti. Pozval je tudi k vzpostavitvi posebnega parlamentarnega odbora, ki bi preučil sporne prakse.
Predstavnik Zelenih Philippe Lamberts ni presenečen, je pa zgrožen nad "temeljno kršitvijo socialne pogodbe", predstavnik evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije Paul Nuttall je Junckerju očital hinavščino in moralni bankrot ter ga pozval k odstopu. Zelo kritičen je bil tudi nepovezani poslanec Bruno Gollnisch.
Juncker je v odzivu na kritike zatrdil, da nikakor ni najboljši prijatelj velikega kapitala. Pozivi k odstopu ga niso posebej ustrahovali, sploh ker prihajajo od poslancev, ki ga niti niso podprli kot predsednika komisije, je sklenil.
Evropska levica sicer zbira podpise o predlogu nezaupnice Junckerjevi komisiji, a v današnji razpravi tega ni omenil nihče, niti vodja te skupine Gabi Zimmer v svojem nastopu. Evropski parlament lahko izreče nezaupnico celotni komisiji z dvema tretjinama oddanih glasov, ki predstavljajo absolutno večino. Za vložitev predloga nezaupnice je potrebna podpora desetine oziroma 76 poslancev.