Kar dvanajst let je minilo od zadnjega obiska nemškega predsednika v naši državi. Ne gre za pomanjkanje volje ali vabil, temu je bolj botrovala smola. Z nekdanjim nemškim predsednikom Horstom Köhlerjem smo bili dogovorjeni že leta 2009, pa je ta spomladi naslednjega leta odstopil. Leta 2011 smo se dogovorili za obisk tudi s predhodnikom Joachima Gaucka Christianom Wulffom, pa se je tudi ta le mesec pred dogovorjenim datumom obiska umaknil s čela države. Tokratni obisk nemškega predsednika, ki ga je slovenski predsednik Borut Pahor v Slovenijo povabil ob svojem neuradnem obisku v Berlinu pred letom in pol, je zato vse prej kot nepričakovan, kljub temu prihaja ravno v pravem trenutku. Iz dveh razlogov.
Če bi Beograd izbiral med Brusljem in Moskvo
Pred dobrim tednom dni je tednik Spiegel objavil dokument nemške vlade, ki svari pred povečanjem ruskega vpliva v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Istega dne je v svojem govoru v Sydneyju nemška kanclerka Angela Merkel opozorila na ruske apetite po razširitvi interesnih sfer na zahodnem Balkanu. Nemčija v gospodarskem smislu Balkan pojmuje kot območje svojega interesa, zato je Srbijo prejšnji teden obiskal nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel s kar 40-člansko gospodarsko delegacijo. Poleg Rusije je Nemčija najmočnejši gospodarski partner Srbije, 400 nemških podjetij je v Srbiji ustvarilo že 25.000 delovnih mest.
Joachim Gauck je na včerajšnji tiskovni konferenci že v uvodnih besedah povedal, da ga je zanimalo, ali sta s slovenskim predsednikom na isti valovni dolžini v stališčih tako glede ukrajinske krize kot tudi glede približevanja držav nekdanje Jugoslavije Evropski uniji. Nemški predsednik je zagotovil, da je dobil odgovor, ki pomirja njegove strahove, da bi pripravljenost Nemčije za pogajanja z Moskvo in njena prizadevanja, da izkoristi vse diplomatske kanale za to, da bi krizo rešili na miren način s pogajanji, lahko razumeli tudi narobe. Pahor mu je hkrati zagotovil, da se Slovenija kot članica EU in zveze Nato zaveda odgovornosti za krepitev evropske ideje na zahodnem Balkanu.
Slovenski predsednik, ki je poudaril, kako prijateljski in pristni so odnosi Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije, tudi s Srbijo, je prepričan, da si slednja želi v Evropsko unijo, bi pa po njegovem mnenju lahko prišlo do omahovanj v delu srbske javnosti, če bi morala izbirati med Brusljem in Moskvo. Tako tudi razume interes Srbije za vključevanje v Evropsko unijo in zadržanost pri vključevanju v Severnoatlantsko vojaško zvezo.
Nisem gospodarski minister
Slovenski predsednik je hkrati opozoril na strateški pomen vključevanja vseh držav zahodnega Balkana v Evropsko unijo, če želimo zagotoviti mir in hkrati omejiti geopolitična prizadevanja Ruske federacije. Pahor se je zavzel za več senzibilnosti evropskih partneric za probleme na zahodnem Balkanu in opozoril, da se lahko v primeru, če jih bo Evropska unija podcenjevala ali pa zanemarjala, v prihodnosti tudi tu srečamo s podobnimi krizami kot v Ukrajini.
Nemški predsednik, ki ima doma približno enake pristojnosti, kot jih ima predsednik države tudi pri nas, je bil zadržan pri odgovorih na kakršna koli bolj konkretna gospodarska vprašanja. »Nisem gospodarski minister, niti predsednik vlade,« je dejal in se držal nekoliko bolj splošnih opredelitev. Tako si je Gauck lahko dovolil tudi nekaj več velikodušnosti ob vprašanju, ali bi Nemčija v primeru, če Sloveniji ne bi uspelo doseči načrtovanega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, podobno kot Franciji, pogledala skozi prste. »Mi smo prijatelji, ker delimo skupne vrednote, ne zaradi vaših dosežkov,« je bil prijazen Gauck, če bi bila na obisku kanclerka, bi najbrž slišali drugačne besede.
Četudi Gauck v Slovenijo ni prišel s tako številno delegacijo, kot je v Srbiji spremljala nemškega gospodarskega ministra, je njegov obisk vendarle pomembna gesta v časih, ko se privatizira več velikih slovenskih državnih podjetij in so nekatera bodisi že v rokah nemških podjetij bodisi se ta zanje šele potegujejo. Septembra je družba Fraport, ki je v večinski lasti dežele Hessen in mesta Frankfurt, kupila skoraj 80-odstotni delež Aerodroma Ljubljana, nemški Telekom je že dal zavezujočo ponudbo za Telekom Slovenije.
Nihče vas ne sili v hitro privatizacijo
»Nismo mi tisti, ki vas silimo v hitro privatizacijo,« je dejal nemški predsednik in je pri tem enakega mnenja, kot ga je pred časom že izrekla predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, ki je prepričana, da je pametneje najti dobrega strateškega partnerja kot hiteti brez premisleka. Gauck je menil da bi bilo pri tem zagotovo koristno, če bi po izkušnjah povprašali tranzicijske države, ki imajo proces privatizacije že za seboj.
Slovenski predsednik je ob tem poudaril, da si Slovenija želi nemških investicij, saj ima z večino nemških naložbenikov dobre izkušnje in si podobne korporativne kulture, kot jo imajo v Nemčiji, želimo tudi pri nas. Da smo od te še precej oddaljeni, kažejo rezultati ankete, ki jo je med nemškimi podjetji v Sloveniji izvedla Slovensko-nemška gospodarska zbornica in kaže, da na temeljnih področjih, ki so pomembna za tuje naložbenike, gre za pravno varnost, transparentnost, boj proti korupciji, gospodarsko politiko in predvidljivost političnih odločitev, čaka slovensko vlado še veliko dela.
Vse podatke si lahko ogledate s klikom na sliko: