Med britanskim liberalnodemokratskim ministrom Vinceom Cablom in londonskim konservativnim županom je izbruhnil srdit besedni dvoboj o tem, ali je London otoška lokomotiva, ki vleče za seboj vso Britanijo, ali pijavka, ki se redi, skupaj z bogatim jugovzhodom, na račun preostalega dela Britanije.

Orjaški sesalski stroj

Otvoritveno potezo je naredil Cable, ko je dejal nekaj, za kar je vedel, da bo pognalo kri po Johnsonovih žilah. »London postaja orjaški sesalski stroj, ki sesa življenje iz preostalih delov Britanije.« To je bil njegov komentar odločitve posebne letališke komisije, ki ji je konservativni premier David Cameron naročil, naj predlaga širitev britanskih letaliških zmogljivosti.

Dva od predlogov vsebujeta širitev letališča Heathrow, eden pa letališča Gatwick, ki sta obe zelo blizu Londona. Cable meni, da bi namesto Heathrowa morali razširiti regionalna letališča, pa tudi, da Britanija potrebuje bolj uravnotežen razvoj vseh delov države. Minister Cable že dolgo nasprotuje širitvi letališča Heathrow. Delno tudi zato, ker letala, ki pristajajo in vzletajo s tega najbolj prometnega otoškega in enega največjih letališč sveta, letijo prek volilnega okrožja, ki ga zastopa. Laburistična opozicija je pristavila svoj piskrček s kritiko Cameronove vlade, ker je ta razpustila regionalne razvojne agencije in jih nadomestila z neprimernim pristopom do odpravljanja ekonomskih neravnotežij v državi.

Minister govori neumnosti?

Londonski župan Boris Johnson že vrsto let ne favorizira širitve Heathrowa, ampak gradnjo novega letališča blizu Londona, o katerem se že nekaj let govori kot o »Borisovem letališču«. Johnson je vedno trdil, da je London britanska lokomotiva, ki bi morala dobiti še močnejši motor (beri: ohraniti večji del svojega denarja in bolj samostojno odločati o njem). Cabla je napadel s trditvijo, da govori neumnosti, smešnice in smeti, ko trdi, da London sesa življenje iz preostalih delov države. London po njegovem ustvarja delovna mesta in spodbuja gospodarsko rast tudi drugih območij. Johnson trdi, da London zdaj prispeva več britanskemu BDP kot kadar koli prej, ker dosega rekordne tuje naložbe v prestolnici.

London naj bi vsako leto ustvaril 34.000 delovnih mest – polovico zunaj Londona. Gospodarstvu zunaj Londona naj bi prispeval tudi polovico od 1,7 milijarde vlaganj v gospodarski razvoj. Londonski sistem javnega prevoza naj bi 39.000 od 55.000 delovnih mest zagotavljal Nelondončanom. In v britansko davčno blagajno prispeval pet milijard funtov več, kot dobi iz nje.

Ministrovi sodelavci pravijo, da je glavna razlika med njim in županom ta, da se Cable zavzema za vso Britanijo, Johnson pa samo za eno mesto. Johnson in Cable se nista udarila prvič. Prejšnjikrat sta se glede astronomskih bonusov v londonskem Cityju. Cable jih je obsojal, Johnson branil.

Mestna država

London je bogatejše mesto, v katero se naseljuje vse več bogatih ljudi z vsega sveta. Na drugi strani postaja predrago mesto za vse druge, tudi pripadnike srednjega razreda, ki ga zato zapuščajo. Američan, ki dela v Cityju, pravi, da je London prvorazredno mesto, pripeto na drugorazredno državo. Britancem, ki prvič pridejo v London, in Britancem, ki že dolgo niso bili v prestolnici, se zdi, kot bi prišli v drugo državo ali celo na drug planet. Posebno, če zaidejo v bogataške razkošne dele mesta, ki jih je vse več.

Nekateri kritiki mislijo, da London postaja svetovna prestolnica najbogatejših in drugih bogatih. London je bil vedno drugačen od preostalih delov Velike Britanije, a zadnja leta spominja na mesto državo. Bogato mestno državo, ki se v vseh pogledih razvija veliko hitreje od drugih delov države.