Kot na svoji spletni strani poroča Primorski dnevnik, je Clini pristojne v Trstu pozval, naj najdejo alternativno lokacijo za terminal, ki naj bo v sozvočju z urbanističnim razvojem tržaškega pristanišča, v nasprotnem primeru pa naj spremenijo prostorski načrt le-tega.
Sklep italijanskega okoljskega ministrstva formalno še ne pomeni "pogreba" za terminal, slednji pa je gotovo na "smrtni postelji", piše Primorski dnevnik, saj je Clini s tem dejansko razveljavil okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo žaveljskega terminala, ki sta ga italijanski ministrstvi za okolje in kulturo izdali leta 2009.
Minister Clini je že decembra 2012 odredil izdelavo novih študij glede načrta za gradnjo žaveljskega terminala, za katerega se zavzema družba Gas Natural, ter nove poglobljene raziskave glede načrta za gradnjo tako imenovanega "off-shore" terminala sredi Tržaškega zaliva, za katerega se zavzema družba Eon, tudi upoštevajoč strateško okoljsko presojo, vezano na pristaniški prostorski načrt, ter določila in vinkulacije, ki jih v zvezi z varnostjo predvideva mednarodna pomorska organizacija Imo.
Razlog za tako zadržanje so po pisanju Primorskega dnevnika spremenjene razmere, spremenjeni prostorski načrti in povečan promet v tržaškem pristanišču, na kar je pred časom opozorila predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi.
Monassijeva je v lanskem pismu Cliniju med drugim poudarila, da se je promet v tržaškem pristanišču povečal in se bo po predvidevanjih še krepil v prihodnjih letih, kar pa je nezdružljivo z gradnjo uplinjevalnika, ker bi bil promet zaradi številnih plinskih tankerjev dejansko nemogoč.
Ob povečanem pretovoru zabojnikov so v lanskem decembru napovedovali za letos tudi povečanje prometa na terminalu za ro-ro dejavnosti, prometa ladij za križarjenje, morebitna gradnja plinskega terminala pa bi oškodovala oziroma dejansko onemogočila dejavnosti družbe za čezalplski naftovod Siot, kjer za letošnje leto predvidevajo 20-odstoten porast prometa surove nafte.
