Poslabševanje odnosov z ZDA in Natom se bo odrazilo na spremembah ruske vojaške doktrine. O tem je včeraj za državno tiskovno agencijo Ria spregovoril Mihail Popov, namestnik vodje sveta za nacionalno varnost. Ta je oblikoval posebno delovno skupino, ki bo do konca letošnjega leta uskladila vojaško doktrino z novimi varnostnimi grožnjami, vključno s širitvijo severnoatlantskega zavezništva, izgradnjo ameriškega protiraketnega ščita in aktualno ukrajinsko krizo, je dejal Popov in dodal, da je bila zadnja sprememba doktrine opravljena leta 2010, a je takrat naletela na glasen odziv na Zahodu. »Številni visoki tuji državni uradniki so prepričevali naše voditelje, da je razmišljanje, da je Nato ruski sovražnik, zastarelo. Prepričevali so nas o dobrih namenih zavezništva, njegove poteze v zadnjih letih pa dokazujejo prav nasprotno,« je novo posodabljanje vojaške doktrine utemeljeval Popov.
Rusija trenutno izvaja obširen program posodabljanja oborožitve in vojaške opreme, vreden kar 640 milijard dolarjev. Tako naj bi do leta 2020 z novo oborožitvijo oskrbeli 70 odstotkov vojske, hkrati pa je svet za nacionalno varnost od snovalcev nove doktrine zahteval, da pripravijo program tehnološke neodvisnosti pri proizvodnji strateškega in drugega orožja ter tudi druge vojaške in z nacionalno varnostjo povezane specialne opreme. Po razpadu Sovjetske zveze je postajala Rusija v določeni meri odvisna od uvoza opreme iz nekdanjih sovjetskih republik in zaveznic pa tudi članic zveze Nato. Najodmevnejše in hkrati za severnoatlantsko zavezništvo trenutno zelo sporno je naročilo dveh bojnih ladij v Franciji, pri katerih si predvsem Washington in London prizadevata, da ne bi bili dobavljeni Rusiji, a za te zahteve ostaja Pariz za zdaj gluh.
Orožje iz domačih tovarn
»Življenje je pokazalo, da je zanesljivost nekaterih naših zahodnih partnerjev začasna in žal tesno povezana s političnim okoljem,« je še dejal Popov in s tem spomnil na sankcije, usmerjene na rusko vojaško industrijo in uvoz novih tehnologij. Rusko obrambno ministrstvo je sicer že junija sprejelo odločitev, da bo v poltretjem letu tako rekoč v celoti z domačo proizvodnjo nadomestilo donedavni uvoz vojaške opreme iz Ukrajine. Ključni so nekateri letalski deli in tudi oporni nosilci raket, ki jih je Rusija pred kijevskim embargom uvažala izključno iz Ukrajine. Nadomestiti namerava ves ta uvoz in tudi večino preostalega iz zahodnih držav.
Popov je Natovo aktivnost predstavil kot eno ključnih zunanjih groženj, novo doktrino pa zahtevajo tudi druge, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in širše po svetu. Pri tem ni posebej omenjal v ponedeljek predstavljenega varnostnega načrta severnoatlantskega zavezništva s predvideno namestitvijo tako imenovane bijne konice na evropskem vzhodu. Sprejeli naj bi ga na vrhu Nata konec tega tedna v Walesu, predvideva pa ustanovitev posebne enote za zelo hiter odziv s stalno posadko okoli sto vojakov, ki bi zagotavljali možnost prihoda bataljona v dveh dneh, v petih pa udarne brigade z okoli 6000 mož.
Načrt je nekakšen kompromis med članicami Nata, ki zahtevajo jasneje izraženo navzočnost sil na meji z Rusijo, in tistimi, ki (še) ne želijo prenapenjati loka. Po navedbah generalnega sekretarja Rasmussena pa želijo z načrtom ostati znotraj sporazuma z Rusijo iz leta 1997, ki vključuje zavezo, da Nato ne bo krepil svoje navzočnosti na vzhodnih mejah s stalno nameščenimi silami.