Po 35 dneh plovbe oziroma 11. septembra pričakujejo v Rotterdamu ladjo kitajskega državnega ladijskega prevoznika Cosco. Yong Sheng z 19.000 tonami nosilnosti je nasploh prva kitajska trgovska ladja, ki je skozi tako imenovani Severovzhodni morski prehod skozi arktične vode krenila na pot 8. avgusta, do končnega cilja pa si jo bo predvidoma skrajšala za okoli 7000 kilometrov oziroma za 13 dni. Pot čez Indijski ocean, Sueški prekop, Sredozemsko morje in ob zahodnoevropski obali namreč traja 48 dni, zahvaljujoč globalnemu segrevanju pa se azijskim ladjarjem odpira krajša pot okoli Rusije.
O severnih pomorskih poteh med Evropo in Azijo sta razglabljala že slavna pomorščaka, raziskovalca in avanturista Francis Drake in James Cook, a sta imela v mislih tako imenovani Severozahodni prehod čez severno Kanado in okoli Aljaske. Prvi je to pot na začetku prejšnjega stoletja skozi ozke in nevarne kanale med otočji uspešno preplul Roald Amundsen, medtem ko so vklenjeni v led pol stoletja pred njim na tej poti umrli britanski raziskovalec John Franklin in celotni posadki dveh ladij Erebus in Terror.
Še vedno neprijazno morje
Severovzhodno pot, dolgo približno 5400 kilometrov, je prvi določil švedski raziskovalec Adolf Erik Nordenskiold leta 1879. Trajalo pa je več kot stoletje, da so se svetovni ladjarji začeli resneje zanimati zanjo. Šele leta 2009 sta dve nemški ladji opravili zgodovinsko poskusno plovbo od Južne Koreje do Rotterdama, poročevalec časnika Time pa je tedaj zapisal, da mornarji že stoletja razmišljajo o tej skrajšani poti med Azijo in Evropo, ki pa je zaledenelo morje pozimi in plavajoči led poleti praktično onemogočata.
V treh letih so se razmere zaradi globalnega segrevanja močno spremenile. Če so leta 2010 ruske oblasti za dovoljenje za plovbo po Severovzhodnem prehodu zaprosile štiri ladje in leto kasneje 46, jih je do konca letošnjega julija Sibirijo, nadaljnjo Rusijo, Finsko in Norveško obplulo kar 232, do zime pa naj bi jih še okoli 40. Na sedežu flote ruskih ledolomilcev na jedrski pogon v Murmansku napovedujejo, da bi se lahko promet po tej poti do leta 2021 podeseteril, sam Severovzhodni prehod pa bi bil lahko ploven kar osem mesecev v letu. Tovorni promet naj bi se takrat meril v milijonih ton, in sicer naj bi celotno pot iz Azije v Evropo opravilo 15 milijonov ton tovora, še 25 milijonov ton v obliki utekočinjenega plina in nafte pa naj bi jo deloma preplulo iz Rusije. Kljub temu analitiki ocenjujejo, da bo preteklo veliko let, preden bo severna morska pot iz Azije v Evropo komercialno zaživela ali celo predstavljala konkurenco dosedanji skozi Sueški prekop, skozi katerega je v lanskem letu plulo več kot 17.000 ladij z 929 milijoni ton premoga.
Tudi politični motivi
»Podnebne spremembe nedvomno odpirajo nove arktične morske poti, a te tudi v najtoplejših letih niso brez ledu, zato bodo morali biti ladjarji previdni pri njihovi izbiri,« zatrjuje Kanadčan Cameron Dueck, ki je leta 2009 preplul prehod med kanadskimi otočji. Kitajska ima v zvezi s tem tudi svoje račune. Potem ko se je razglasila za »državo blizu Arktike«, si je maja letos zagotovila tudi status opazovalke v tako imenovanem Arktičnem svetu, ki združuje osem držav z ozemljem v polarnem območju.
Arktična pot okoli Rusije je tudi že nekaj časa na prioritetnem seznamu južnokorejskih ladjarjev ter tamkajšnjega ministrstva za oceane in ribištvo. Slednje je napovedalo obsežno študijo gospodarskih možnosti v polarnem pasu s poudarkom na pomorskih poteh skozi Beringov preliv, Yoon Jin Sook, ki ga vodi, pa je previdno ocenil, da je razvoj ladijskega prevoza po Severovzhodnem prehodu še v zgodnji fazi, a dodal, da se lahko vlagateljem obrestuje na dolgi rok. Tudi Južna Koreja si je izborila status opazovalke v Arktičnem svetu, za začetek pa si je tamkajšnji ladjar Hyundai Glovis na Švedskem sposodil tanker z ojačanim trupom za plovbo med ledenimi ploščami, s katerim bo na prvi plovbi skozi arktične vode prepeljal nafto v Evropo. Korejske načrte razjedajo tudi dvomi. Ladjarji opozarjajo, da sami nimajo ladij za plovbo po ledenih morjih, Han Chol Hwan, profesor na univerzi Dongseo v pristaniškem mestu Busan, pa meni, da bo resda krajša pot dražja od sedanje skozi Sueški kanal za 25 do 160 odstotkov in precej počasnejša, saj je povprečna hitrost med ledenimi ploščami okoli pet vozlov, na normalnem morju pa okoli 18 vozlov. de, agencije