Kot je dejal po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta, je bila v zadnjem obdobju ogrožena suverenost in ozemeljska celovitost BiH. Pri tem je bil kritičen do voditeljev Republike srbske, ki so v tem obdobju okrepili politiko »odkritega in neposrednega izpodbijanja same vsebine daytonskega sporazuma«.
Pri tem je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina spomnil na izjave predsednika Republike srbske Milorada Dodika, češ da mu je »zaradi BiH slabo« in da si želi njenega razpada.
BiH se tudi brez Dodikovih odcepitvenih teženj sooča z resnimi težavami
Sicer pa je visoki predstavnik izpostavil, da se BiH tudi brez Dodikovih odcepitvenih teženj sooča z resnimi težavami in občutno zaostaja za drugimi državami v regiji.
Spomnil je, da je po parlamentarnih volitvah leta 2010 kar 15 mesecev izgubila za oblikovanje vlade, takoj zatem pa je sledila kriza vladanja, ki še vedno traja.
BiH je tako po njegovih besedah še daleč od izpolnitve pogojev, nujnih za zaprtje urada visokega predstavnika, čeprav je prišlo do določenega napredka, kot je zaprtje mednarodnega urada v Brčkem. Nadaljnjega zaostajanja BiH za preostalo regijo pa po besedah Inzka ne bi smeli dopustiti.
»Končati morajo obnašanje, ki vodi v delitve, in končno začeti voditi državo v interesu vseh njenih državljanov«
»Smo v kritični fazi in jasneje se moramo izraziti glede tistega, kar pričakujemo od BiH in njenih političnih voditeljev, in tistega, česar ne bomo trpeli. Končati morajo obnašanje, ki vodi v delitve, in končno začeti voditi državo v interesu vseh njenih državljanov,« je še opozoril Inzko.
Njegovo poročilo so podprle zahodne države, pa tudi Pakistan, Kolumbija in Azerbajdžan, medtem ko je Rusija izrazila zadržek, češ da so kritike na račun vodstva Republike srbske neutemeljene.
