Poslanci bodo danes pozno zvečer glasovali o precej razvodeneli resoluciji britanske vlade, ki načeloma podpira vojaško intervencijo VB proti Siriji, če bi spodleteli vsi ostali poskusi. Toda s to resolucijo Cameron še ne bo dobil potrebne odobritve za vojaško ukrepanje. Obljubil je, da bo počakal na razpravo v varnostnem svetu in poročilo inšpektorjev ZN. Ko bo te procedure konec, namerava povabiti poslance k dodatni razpravi. Takrat jih bo na mizah pričakala precej bolj jasna resolucija za vojaško ukrepanje Velike Britanije. Ta razprava se bo verjetno odvila šele v začetku naslednjega tedna. Do takrat je po vsej verjetnosti vojaško posredovanje koalicije enako mislečih držav proti Siriji izključeno.
Cameron je ob začetku izredne seje poslancem dejal, da morajo "sami presoditi" o krivdi režima Bašarja al Asada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Laburisti so predstavili svoj lasten amandma, ki poziva k večji vlogi ZN, preden je odobrena kakršna koli vojaška akcija. Vodja laburistov Ed Miliband je poudaril, da Velika Britanija ne bi smela slediti "umetnemu urniku" in je vlado pozval, naj sledi "zemljevidu" laburistov o Siriji - seriji pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dejansko vojaško posredovanje, poroča britanski BBC.
Cameron je sicer laburiste obtožil, da se ne zavedajo resnosti situacije v Siriji. Po njegovem mnenju je njihov predlog "nezadosten", saj ne priznava, da so bile smrti 21. avgusta posledica napad s kemičnim orožjem, prav tako prsta ne usmerja v Asadov režim.
Cameron: To ni Irak, dvomov o kemičnem orožju ni
»To ni Irak. Ne bomo izvedli invazije, ne bomo iskali kemičnega ali biološkega orožja,« je dejal Cameron in pristavil, da ne obstajajo dvomi, da je sirska vlada uporabila kemično orožje.
Britanska vlada je pred začetkom parlamentarne razprave o vojaškem posredovanju v Siriji objavila interno pravno mnenje o legalnosti vojaškega posega v Siriji. Prav tako so objavili obveščevalne podatke o kemičnem napadu minuli teden v okrožjih Damaska. Po teh podatkih ne obstaja nikakršen dvom, da se je takšen napad zgodil in da je zelo verjetno, da je za napadom stala sirska vlada.
Po oceni britanske vlade je možno napasti Sirijo tudi če za to ne bi pridobili poprejšnje avtorizacije varnostnega sveta Združenih narodov. »Velika Britanija bi bila po mednarodnem pravu še vedno zmožna sprejeti izredne ukrepe, da bi zmanjšali veliko humanitarno katastrofo v Siriji,« piše v dokumentu. Pod takšnimi pogoji, še navajajo, bi lahko bil vojaški napad na točno določene cilje, z namenom, da se (režim, op. a.) odvrne in prepreči nadaljnje tovrstne napade, nujen in sorazmeren ter pravno opravičljiv.
Cameron je sicer danes ocenil, da bi bilo nepredstavljivo izvesti vojaško akcijo proti Siriji, če bi v varnostnem svetu OZN temu vladalo veliko nasprotovanje.
Ob vse glasnejših bobnih vojne je sirski predsednik Bašar al Asad danes ostal neomajen. »Grožnje neposredne agresije na Sirijo bodo zgolj okrepile naša globoko zasidrana načela in neodvisno voljo našega ljudstva. Sirija se bo branila pred kakršno koli agresijo,« je po poročanju sirske državne televizije dejal Asad.
Britanija poslala lovce, inšpektorji potrebujejo še štiri dni
Čeprav so v Združenih narodih še včeraj ocenjevali, da bodo inšpektorji Združenih narodov za preiskavo domnevnega napada s kemičnim orožjem v predmestjih Damaska potrebovali še najmanj štiri dni časa, je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon sporočil, da se bodo inšpekcije nadaljevale le še jutri, v soboto pa bodo inšpektorji zapustili državo. Ban Ki Moon se je v sredo pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, o načinih, kako bi bilo možno pospešiti inšpekcijske preglede. Sicer pa je danes Ki Moon ponovil, da je treba dati priložnost tako diplomaciji kot tudi miru. »Pomembno je, da bi upoštevali vsa različna mnenja, a skozi mirne pogovore in dialog.« Poročilo inšpektorjev bo generalni sekretar ZN prejel že v soboto.
Erjavec: Slovenija bi obžalovala vojaško posredovanje v Siriji
Velika Britanija je na svoje ciprsko oporišče Akrotiri poslala šest lovcev Typhoon. Gre za preventivni obrambni ukrep, so sporočili iz britanskega obrambnega ministrstva, omenjeni lovci pa naj ne bi sodelovali pri vojaški operaciji zoper Sirijo. Pristanišče v Toulonu je apustila tudi francoska bojna ladja Chevalier Paul. Ali pluje proti Siriji, ni jasno.
Zaustavitev Asadovega pobijanja
Francoski predsednik Francois Hollande, ki je že jasno nakazal, da bo Francija sodelovala pri vojaški operaciji proti Siriji, je danes po srečanju s predsednikom Sirske narodne koalicije Ahmedom Džarbom ocenil, da mora politična rešitev za Sirijo ostati v središču pozornosti mednarodne skupnosti. Do nje pa po Hollandovem mnenju lahko pride le, če bo mednarodni skupnosti uspelo zaustaviti pobijanje Asadavega režima in bo opozicija deležna boljše podpore.
Putin in Rohani za diplomatsko-politično rešitev konflikta
Telefonska diplomacija pa se je odvijala tudi med dvema podpornicama Sirije – Iranom in Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov iranski kolega Hasan Rohani se strinjata, da je uporaba kemičnega orožja »nedopustna«, kljub temu pa nasprotujeta vojaškemu posredovanju v njuni zaveznici Siriji. V luči pozivov k "zunanjemu vojaškemu posredovanju" v sirskem konfliktu pa sta tudi izpostavila, da je treba "iskati poti za rešitev konflikta zgolj s politično-diplomatskimi sredstvi", so po telefonskem pogovoru predsednikom še zapisali v Kremlju in dodali, da je pogovor potekal na pobudo iranske strani.
