V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) sicer priznavajo, da je območje evra z vrsto ukrepov Evropske centralne banke (ECB), posameznih držav in območja evra kot celote uspelo stabilizirati razmere na finančnih trgih in obnoviti dolgoročno zaupanje v vzdržnost območja skupne valute.
"Območje evra je doseglo impresivno raven stabilnosti. Res je, da gospodarske okoliščine ostajajo zelo zahtevne, a ne bi smeli podcenjevati doseženega napredka," je novinarjem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal namestnik direktorja IMF za Evropo Mahmood Pradhan.
A IMF ugotavlja, da kljub temu napredku "gospodarsko okrevanje ostaja izmuzljivo", saj so finančni trgi v evrskem območju še vedno fragmentirani, kar pomeni, da so razmere v severnih in osrednjih članicah bistveno boljše kot v južnih in obrobnih državah.
Bolehni bančni sistem
Še vedno bolehni bančni sistem ne more ponujati ustrezne podpore gospodarstvu, podjetja in posamezniki so v precej državah še vedno obremenjeni z dolgom in ob gospodarski negotovosti ne investirajo in trošijo, rast pa zavirajo še ukrepi za uravnoteženje javnih financ.
IMF tako za letos območju skupne valute napoveduje 0,6-odstotni upad bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo okrepilo za 0,9 odstotka. V letu 2015 naj bi se rast pospešila na 1,3 odstotka.
Stopnja brezposelnosti naj bi še naprej vztrajala na povišani ravni in se z letošnjih 12,3 odstotka prihodnje leto dvignila na 12,4 odstotka. Šele v 2015 naj bi se brezposelnost začela rahlo zniževati.
Se bo pa letos in v prihodnjih letih še naprej zniževal javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi z letošnjih 3,1 odstotka BDP v 2015 upadel na 2,1 odstotka BDP, javni dolg pa naj bi se prihodnje leto še zvišal na 96,5 odstotka BDP, nato pa začel upadati.
IMF sicer ocenjuje, da je za območje evra ključno, da obnovi gospodarsko rast in da začne gospodarstvo spet ustvarjati delovna mesta.
Za to je po oceni izvršnih direktorjev ključna celovita strategija z zaključkom sanacije bančnega sistema skozi izvedbo novih obremenitvenih trstov in strategijo za kapitalsko krepitev oslabelih bank, dokončanjem oblikovanja bančne unije, nadaljevanjem ekspanzivne denarne politike ECB, izvedbo strukturnih reform na vseh ravneh in dokončanjem notranjega trga unije.
