Množica jih je napadla z granitnimi kockami in podobnimi projektili, policisti pa so odgovorili s solzivcem in šok granatami. A to napadalcev ni ustavilo in so policiste zajeli in razorožili. Nekaj pa jih je pobegnilo, navaja poročevalec AFP s kraja dogodka.
V incidentu so bili najmanj štirje policisti ranjeni. Napadalci, ki so stavbo napadli z več strani, naj sicer ne bi uporabljali strelnega orožja.
Srce proruskega upora
Industrijski Doneck, ki ima okoli milijon prebivalcev, je sicer srce proruskega upora na vzhodu Ukrajine in separatisti so v tem mestu in istoimenski pokrajini že razglasili »republiko Doneck«. Za 11. maj napovedujejo tudi referendum o neodvisnosti in priključitvi Rusiji po krimskem vzoru.
V tem mestu je sicer pred tremi dnevi prišlo tudi do nasilnih spopadov proruskih napadalcev s proukrajinskimi demonstranti. Separatisti so slednje napadli z noži, basebalskimi kiji in železnimi palicami. Ranjenih je bilo najmanj 14 ljudi.
Proruski uporniki sicer zasedajo že več kot deset mest na vzhodu Ukrajine. Najbolj dejavni so prav na območju Donecka, kjer leži še mesto Slavjansk. Zasedajo tudi Lugansk, kjer so prav tako ustanovili "republiko Lugansk", zasedajo pa še vladna poslopja v mestih Gorlivka, Makivka, Artemivsk, Jenakjev, Harcisk, Ždanivka, Kirovsk, Torec, Kostjantinivka in Pervomajsk.
Merklova za pomoč prosila Putina
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes poklicala ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga zaprosila, naj posreduje za izpustitev opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so jih na vzhodu Ukrajine zajeli proruski separatisti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot so danes sporočili iz Kremlja, sta se Merklova in Putin pogovarjala po telefonu in nemška kanclerka je ruskega predsednika zaprosila, naj posreduje za izpustitev opazovalcev, ki prihajajo iz več evropskih držav, tudi Nemčije. »Obe strani sta izpostavili pomen potenciala mediatiorja, ki ga ima Ovse v Ukrajini,« so sporočili iz Putinovega urada.
»Vojni ujetniki« in vohuni Nata
V skupini osmih zajetih opazovalcev Ovseja, ki so jo vodili Nemci, so bili sicer tudi predstavniki iz Češke, Danske, Poljske in Švedske. Šveda so kasneje izpustili iz zdravstvenih razlogov, za ostale pa je vodja separatistov dejal, da so »vojni ujetniki« in vohuni Nata.
Putin je sicer v pogovoru z Merklovo še dejal, da bi krizo na vzhodu Ukrajine, kjer so oboroženci zajeli več vladnih stavb in grozijo s priključitvijo Rusiji, lahko rešili le, če se ukrajinske sile umaknejo iz teh regij, ustavijo nasilje nad tamkajšnjim prebivalstvom in zaženejo nacionalni dialog o ustavnih spremembah.
Nujni ukrepi
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo zvečer odobril 17 milijard dolarjev vredno pomoč Ukrajini za dve leti, s čimer je izpolnjena obljuba, dana v marcu, pod pogojem, da Ukrajina napreduje pri gospodarskih reformah. To med drugim pomeni višje davke, zamrznitev plač in povišanje cen energije.
»Potrebni so bili nujni ukrepi. Ukrajina je sprejela nujne odločitve in sedaj je odločil tudi IMF,« je v Washingtonu povedala izvršna direktorica sklada Christine Lagarde. Priznala je, da je posojilo tvegano, vendar pa je menila, da je Ukrajina v zadnjih tednih pokazala, da je sposobna izpeljati reforme.
Uvodna pomoč IMF pomeni, da bo Ukrajina lahko sedaj dobila še 15 milijard dolarjev od Svetovne banke, EU, Kanade in Japonske ter milijardo dolarjev posojilnih jamstev s strani ZDA.
Pomembna prelomnica za Ukrajino
Ukrajina bo morala del od 17 milijard dolarjev porabiti za plačilo dela dolga, ki ga ima do IMF. Na odločitev IMF se je odzval že ameriški finančni minister Jacob Lew, ki je dejal, da to za Ukrajino pomeni pomembno prelomnico.
»Program IMF, skupaj z bilateralno pomočjo ZDA in drugih držav bo Ukrajini omogočila nadaljevanje napredka pri odpravljanju globoko vsajenih gospodarskih izzivov ter ji pomagala nazaj na pot gospodarske stabilnosti in rasti,« je sporočil finančni minister ZDA.
