Slovenija je, kot trdijo v diplomatskih krogih, pripravljena vrniti 278 milijonov evrov dolga za prenesene devizne prihranke varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, v zameno pa od Hrvaške zahteva izplačilo terjatev za posojila, ki jih je LB dala podjetjem na Hrvaškem, navaja Jutarnji list, ki se sklicuje na neimenovane »visoke diplomatske vire«.
Slovenija o 130 milijonih, Hrvaška o 70 milijonih evrov
Kot dodaja, slovenska stran navaja, da gre za 130 milijonov evrov dolgov hrvaških podjetij, medtem ko hrvaška vlada govori o 70 milijonih evrov. Če bo na koncu Hrvaška sprejela slovenski predlog, bo iz Ljubljane dobila okoli 150 milijonov evrov, je izračunal zagrebški časnik.
Sicer pa je veliko bolj pomembno, da bo Slovenija ratificirala pristopno pogodbo med Hrvaško in EU, izpostavlja časnik. Dodaja, da hrvaška stran resno obravnava slovenski predlog.
Izsiljevanje Slovenije
Medtem pa Novi list opozarja, da Slovenci živijo v prepričanju, da Hrvati veliko več dolgujejo LB zaradi neplačanih posojil, kot je slovenska banka dolžna hrvaškim varčevalcem. Kot navaja, Ljubljana trdi, da so hrvaška podjetja dolžna LB približno 1,2 milijarde evrov. »Zato so se v Ljubljani znova odločili, da bodo problem skušali rešiti z izsiljevanjem,« izpostavlja komentator.
Kot dodaja, je nemogoče doseči kompromis, če slovenska stran vnaprej zavrača kakršno koli odgovornost za devizne prihranke hrvaških državljanov ter ponuja Zagrebu »poravnavo« dolgov z željo, da bi dolgove urejali kot nasledstveno vprašanje, ki naj bi ga rešili v Baslu, »se pravi nikoli«.
Zato mora Hrvaška vztrajati, da je problem LB treba urediti po pravni poti in ne politični, kot je to bilo v primeru slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU v primeru Piranskega zaliva. Slovenija je namreč politično superiorna, ker izrablja svoje članstvo v EU kot najmočnejše orožje in ima pravico veta do vstopa Hrvaške, še izpostavlja časnik.
»Mednarodna arbitraža je edina razumna rešitev, vse ostalo bo pustilo grenak priokus trgovine, prevare in izsiljevanja,« sklene komentator.
Hrvati bi se odpovedali obrestnim meram
Večernji list izpostavlja četrtkove izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je zavrnil možnost mednarodne arbitraže za LB zaradi pomanjkanja časa za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji.
Zagrebški časnik omenja, da je za Slovenijo bolj sprejemljivo, da bi dolgove hrvaškim varčevalcem LB poravnali s terjatvami banke do hrvaških podjetij, medtem ko se Hrvaška bolj nagiba k rešitvi, da bi Slovenija plačala Hrvaški 278 milijonov evrov in da bi se v Zagrebu odpovedali obrestim za prenesene prihranke.
