"Ko bo HDZ prišla na oblast, kar se bo zgodilo po naslednjih parlamentarnih volitvah, bomo najprej izvedli lustracijo v obsegu, ki bo danes možen," so hrvaški mediji povzeli izjavo Karamarka s srečanja v Dubrovniku prejšnji konec tedna ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov.
Za Karamarka je najbolj sporna vloga nekdanjega komunističnega voditelja Tita, ki bo očitno prvi na udaru lustracije. "Tega zločinca bomo pregnali z vseh ulic in trgov na Hrvaškem," je napovedal.
Ob tem je po njegovi oceni najpomembneje, da bi "dokončno uredili in poenotili" hrvaški izobraževalni sistem, da ne bi "kvazi zgodovinarji pisali zgodovine po svoje".
Tuđman postavljal kipe Tita, Karamarko bi jih rušil
"O zgodovini moramo pisati realno, da ne bi še naprej učili kvazi komunistične zgodovine, v kateri enega izmed desetih največjih svetovnih zločincev, Broza Tita, predstavljajo kot nekega veseljaka in hedonista, torej povsem normalnega človeka. Ta sodelavec NKVD (nekdanje sovjetske obveščevalne službe) in Stalina, izvajalec tisočev in tisočev umorov, mora biti sankcioniran," je dejal Karamarko, ki je tudi sam diplomiral iz zgodovine v Zagrebu v času Jugoslavije.
Karamarko je pojasnil, da poskuša aktualna hrvaška oblast "zločinca Tita" preoblikovati v antifašista, tako kot je bil "evropski antifašist" Charles De Gaulle. Sklenil je, da aktualna levosredinska hrvaška vlada poskuša prikriti komunistične zločine in da so v vladi ljudje, ki so bili nekoč v centralnem komiteju komunistične partije.
Izjave šefa HDZ o lustraciji so terjale pojasnila ob dejstvu, da je od padca komunistične oblasti minilo skorajda četrt stoletja. Doprsni spomenik Tita je dal v svojem uradu postaviti prvi hrvaški predsednik in vodja HDZ Franjo Tuđman, Karamarko pa rad izpostavlja, da nadaljuje Tuđmanovo politiko.
Obsojali bi vse totalitarne režime
Neimenovani vir iz HDZ je za današnji Večernji list pojasnil, da z izvajanjem lustracije ne nameravajo iz javnega življenja izključiti današnjih 80-letnikov in otrok komunističnih veljakov, temveč spremeniti družbeno vzdušje, da bi obsojali vse totalitarne režime, tako nacistične in fašistične kot komunistične.
Na izjave o spreminjanju vsebine šolskih učbenikov so se odzvali tudi njihovi avtorji, kot je Snježana Koren z oddelka za zgodovino zagrebške filozofske fakultete. Trdi, da so teme iz druge svetovne vojne in povojnih dogodkov v učbenikih predstavljene objektivno. Ko gre za Tita, pa je treba še pripraviti celovito znanstveno ovrednotenje njegove zapuščine.
»Karamarko bi moral z lustracijo pričeti pri sebi«
"Če že govori o lustraciji, bi Karamarko moral začeti pri sebi, ker nas vrača v leto 1949, ko je stranka na oblasti določala, kako je treba pisati zgodovinske učbenike," je dejala Korenova za današnji Jutarnji list. Časnik je v ločenem komentarju opozoril, da Karamarkov udar na avtonomijo strokovnjakov napoveduje prihajajočo "orbanizacijo" Hrvaške.
HDZ je skupaj s stranko madžarskega premiera Viktorja Urbana Fides, Državljansko platformo iz Poljske in SDS Janeza Janše pripravila amandma o nujnosti lustracije v vseh postkomunističnih državah, ki je bil sprejet v program Evropske ljudske stranke (EPP).