Sturnaras bo zakonodajne rešitve v parlamentu predstavil prihodnji teden, grški poslanci pa naj bi o njih glasovali do 12. novembra, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal neimenovani vir na ministrstvu. Varčevalne ukrepe mora potrditi tudi koalicijska vlada, ki jo sestavljajo tri stranke.
Njihovi voditelji v torek niso dosegli dogovora o novem paketu varčevalnih ukrepov, ki jih morajo Atene sprejeti v zameno za naslednji obrok posojila. Ta je vreden 31,5 milijarde evrov, Grki pa ga nujno potrebujejo za zagotovitev normalnega financiranja.
Do napetosti v koaliciji je prišlo zaradi pogojev, ki bi jih morale Atene v zameno za nov obrok posojila izpolniti na področju trga dela. Mednarodni posojilodajalci želijo, da znižajo odpravnine in odpravijo avtomatično zviševanje plač, od Aten pa zahtevajo tudi, naj odpravijo določila, ki javnim uslužbencem zagotavljajo visoko zaščito.
"Dokler bosta EU in IMF glede reforme trga dela pritiskala na Grčijo, bom proti," je po torkovih pogajanjih povedal vodja Demokratske levice Fotis Kuvelis in dodal, da bodo zahteve EU in IMF zgolj povečale brezposelnost in poglobile recesijo v tej obubožani članici območja evra.
Grški premier Antonis Samaras je v torek zvečer dejal, da bodo Grčijo rešili "tisti, ki si upajo". "Že zdaj smo v več točkah spremenili originalni predlog trojke - na področju trga dela in drugih področjih - in pogajanja se nadaljujejo," je dejal.
V memorandumu o soglasju, ki ga morajo Atene skleniti s trojko, je po poročanju Atenske tiskovne agencije predvideno, da bo Grčija dobila dve dodatni leti za uresničitev fiskalnega programa - rok za znižanje presežnega primanjkljaja naj bi bil tako po novem leto 2016.
Vir na finančnem ministrstvu te informacije ni komentiral, član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen pa je danes dejal, da Grčija s trojko še ni sklenila dogovora o dveh dodatnih letih. "V Atenah opažamo napredek, a še nismo tam," je dejal za nemško televizijo.
