Dvig minimalne plače, podaljšanje nadomestil za brezposelnost, dodatno pokojninsko zavarovanje brez tveganj – to so ukrepi, ki jih je ameriški predsednik Barack Obama v torek v govoru o stanju v državi napovedal za letos, da bi izboljšal položaj povprečno stoječih Američanov. Volilno leto je, ko se bo novembra izbiral nov kongres, temu primerno še opazneje nagovarjajo srednji razred, ki v politični tekmi velja za kraljevskega. »Danes predlagam vrsto konkretnih predlogov, da pospešimo rast, okrepimo srednji razred in postavimo nove možnosti vzpona srednjega razreda,« je dejal Obama v govoru pred obema domovoma kongresa, vlado, vrhovnimi sodniki in gosti.
Mimo kongresa, če bo treba
Ker mu nasproti stoji predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, je Obama dejal, da je pripravljen več ukrepov sprejeti kar s predsedniškim odlokom, torej brez kongresa. »Rad bi sodeloval z vami. Toda Amerika ne stoji na mestu in tudi jaz ne bom,« je rekel. Dvig minimalne plače in zavarovanje za brezposelnost sta znani temi. Nova pa je ideja programa dodatnega pokojninskega zavarovanja MyRA, ki bo nastal pod okriljem finančnega ministrstva in bo po Obamovih besedah brez tveganja, saj bo temeljil na nakupu obveznic, za katerimi bo stala država. Pri večjih projektih, kot sta priseljenska zakonodaja ali energetska reforma za boj proti podnebnim spremembam, Obama ni podal konkretnih predlogov.
Končati stanje nenehnega vojskovanja
Čeprav ameriški predsedniki v drugem mandatu običajno dajejo več teže zunanji politiki, ji je Obama namenil le petino govora. Opazna razlika od lani je, da je vmes prišlo do dialoga in prehodnega dogovora z Iranom, ki med drugim predvideva, da v tem času ne bo novih sankcij proti Teheranu. Zato je Obama dejal, da bi vsak tak predlog, s kakršnim so nekateri v kongresu že mahali, blokiral z vetom.
Evropo je omenil z enim stavkom, rekoč, da »je naše zavezništvo najmočnejše, kar jih je kdaj videl svet«. Napovedal je nadaljevanje boja proti terorizmu, a dodal, da se mora »Amerika oddaljiti od stanja nenehnega vojskovanja«. Letos se bo umaknila iz najdlje trajajoče vojne v svoji zgodovini, v Afganistanu, čeprav bo tam še ostalo nekaj enot za usposabljanje in boj proti teroristom, če bo Kabul v to privolil.
Obama je kongres tudi pozval, naj umakne omejitve, ki veljajo za pripornike v Guantanamu, za katere je sicer odobrena premestitev. Gre za omejitve, kot so zahteve po spremljanju teh oseb, njihovo omejeno gibanje ali obvezno javljanje. Te omejitve so po besedah ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija tudi ena večjih ovir pri pogovorih o premestitvi enega pripornika v Slovenijo.
Štirje odgovori republikancev
Po Obamovem govoru je imela na televizijah po tradiciji krajši nastop opozicija. Republikanci so imeli letos kar štiri govornike, kar je dodaten dokaz notranjih razhajanj, posebej med staro linijo stranke in pripadniki gibanja čajank. Uradna govornica je bila sicer le ena, manj znana kongresnica Cathy McMorris Rodgers, ki je ponovila staro mantro stranke o čim manjšem vmešavanju države v življenja Američanov, s čimer je mislila tudi na Obamovo reformo zdravstvenega zavarovanja, in o čim bolj svobodnem trgu. Da so izbrali žensko, verjetno ni naključje, kakor tudi ni naključje to, da je imela ločen govor v španščini republikanska kongresnica Ileana Ros - Lehtinen. Tako ženske kot Latinskoameričani so zelo pomemben segment volilcev, večinsko naklonjen demokratom, sploh Latinskoameričani. Na to gotovo ni pozabil niti Obama, ko je v govoru izrecno kritiziral dejstvo, da povprečna Američanka zasluži 77 centov na vsak dolar, ki ga zasluži povprečni Američan. Oglasila sta se tudi dva senatorja iz republikanskega gibanja čajank, ki sta sporočila: hočemo manj državne porabe in manj davkov.
Izbrani preživeli
Več kot pol stoletja dolga tradicija pa veleva, da je en predstavnik vlade v času govora odsoten iz kongresa. Ta oseba se imenuje »izbrani preživeli«, ker bi prevzel vodenje države v primeru napada na kongres ali kakšnega drugega dogodka, ki bi pokopal voditelje vseh treh vej oblasti. Letos je bil to minister za energetiko Ernest Moniz. Skupno pa je bil to 225. nagovor ameriškega predsednika o stanju v državi. Enainosemdeset so jih prebrali osebno, ostale pa so, v nekem drugem času, v kongres poslali po pošti.
