Komaj so se na Otoku dobro zmenili, da je Andy Murray v Wimbledonu zmagal tako za Britanijo kot za (britansko) Škotsko, že je izbruhnil srdit spor o veliko resnejših zadevah, kot je tenis ali šport na splošno, v katerem je Škotska že dolgo zelo neodvisna država, posebno v nogometu. Gre za britansko vojaško oporišče. Ne katero koli, ampak oporišče Faslane, kjer domujejo britanske jedrske podmornice oziroma otoško jedrsko zastraševanje.
Spor v zakulisju
Spor je izbruhnil zato, ker se v Britaniji, pravzaprav v Londonu in na Škotskem, vse več govori in piše o tem, kaj vse bi za seboj, tudi na področju obrambe in vojske, potegnila morebitna škotska neodvisnost. Čeprav se zdi, da se apetiti po njej – od določitve referendumskega vprašanja (v Združenem kraljestvu ali v neodvisni Škotski in nič vmesnega) in datuma (jeseni 2014) prej zmanjšujejo, kot povečujejo.
Dnevnik Guardian je poročal o besnem sporu v zakulisju, ki je pripravil Downing Street 10 do tega, da se je povsem ogradil od predloga, da bi oporišče Faslane na Škotskem v primeru škotske odločitve za neodvisnost postalo suvereno britansko ozemlje. Cameron ali njegovi svetovalci so pravilno ocenili, da je ta zamisel darilo škotski vladi in vsem drugim, ki sodelujejo v kampanji za škotsko neodvisnost. Predstavnik britanskega premierja Camerona je izjavil, da ne bi bilo ne verodostojno ne razumno, da bi oporišče Faslane dobilo enak status, kot ga imajo »suverena« britanska oporišča na Cipru.
Cameron se je za to izjavo odločil zaradi prepira med svojimi ministri in nekdanjim laburističnim finančnim ministrom, Škotom Alistairjem Darlingom, in zaradi jeznega odziva na Škotskem vladajoče Škotske nacionalne stranke (SNP), ki je to zamisel primerjala z imperialistično odločitvijo pokojnega iraškega diktatorja Sadama Huseina, da priključi Kuvajt. SNP je obtožila London, da gre za del programa ustrahovanja Škotov pred neodvisnostjo, ki ga bodo vsi po svetu obsodili. »Ta vlada ni naročila nobenih izrednih načrtov za Faslane. To ni ne ministrova ne premierjeva zamisel in je nikoli ne bi podprla,« je bilo rečeno v izjavi Downing Streeta 10. Spor se je začel kuhati v četrtek, ko je Darling, ki vodi probritansko kampanjo »Bolje nam je skupaj«, telefoniral na Downing Street 10, da bi jih opozoril na Guardianov članek o oporišču Faslane. Guardian je trdil, da britansko obrambno ministrstvo preučuje načrte o tem, da bi to oporišče postalo suvereni del britanskega ozemlja, kot so na primer britanska oporišča na Cipru.
Škoti ob tisoče služb
Na posvetu na Downing Streetu 10 so se odločili poskusiti »ubiti to zgodbo« (tako Guardian), ker so se zavedali njene škodljivosti za tabor, ki se zavzema za to, da Škotska ostane del Velike Britanije.
Guardian je trdil, da obrambno ministrstvo nima nobenih načrtov za umik iz oporišča Faslane in da zelo resno obravnava predlog o tem, da bi oporišče postalo del britanskega suverenega ozemlja, ker bi preselitev stala ogromno – več deset milijard funtov. Na obrambnem ministrstvu naj bi bili prepričani, da bi lahko ta izdatek vključili v pogajanja o neodvisnosti oziroma zaračunali Škotom, če ne bi pristali na ta predlog. Obrambno ministrstvo je BBC poslalo celo elektronsko pismo, v katerem je napisalo, da utegne oporišče Faslane ostati v Britaniji in da je to zelo zanimiva zamisel. Znano je, da SNP in škotski premier Salmond na ozemlju Škotske v primeru neodvisnosti ne želita imeti nobenega jedrskega orožja.
Njuna problema sta v tem, da je po vsej Škotski vrsta britanskih vojaških oporišč in da bi zelo veliko Škotov izgubilo službo, če bi se morala britanska vojska umakniti iz Škotske. To bi se v primeru neodvisnosti moralo zgoditi, saj bi v neodvisni Škotski ustanovili svojo manjšo vojsko s 15.000 vojaki in 5000 rezervisti. Škotska bi zaprosila tudi za članstvo v Natu.