Rusko gospodarstvo letos čaka recesija. Potem ko je rubelj lani izgubil kar 46 odstotkov svoje vrednosti in tako ob vplivu evropskih sankcij še dodatno močno obremenil rusko gospodarstvo, se državi letos obeta korenit padec BDP. Po napovedih ruske centralne banke naj bi se skrčil za od 4,5 do 4,7 odstotka. A krčenje gospodarske rasti bi zaradi nadaljnjega padanja cen nafte – šef Lukoila Vagit Alekperov napoveduje celo padec na 25 dolarjev za sod črnega zlata – utegnilo biti še večje.
Vse slabša gospodarska situacija v Rusiji predstavlja številne težave tudi za države v njeni soseščini. Kar devet držav z nekdanjega sovjetskega prostora se posledično zaradi močno prepletenih gospodarstev z Rusijo sooča s pritiski na proračun in slabšimi javnofinančnimi obeti. Manjšo kupno moč v Tadžikistanu, Kirgiziji, Uzbekistanu, Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji, Armeniji, Ukrajini, Moldaviji in Litvi tamkajšnji prebivalci občutijo predvsem zato, ker so se z devalvacijo rublja zmanjšali prihodki njihovih imigrantskih delavcev v Rusiji. Od teh prihodkov sorodnikov na začasnem delu v Rusiji pa je odvisen lep del populacij v omenjenih devetih državah.
Najtežje za migrante iz Srednje Azije
Zgolj lani so po ocenah Svetovne banke imigrantski delavci iz Rusije v svoje domovine v Srednji Aziji, na Kavkazu in evropskem vzhodu nakazali 19 milijard dolarjev. Vrednost poslanih denarnih pomoči v domovine naj bi bo predpostavki stagnirajočega tečaja rublja letos upadla na zgolj 7,6 milijarde dolarjev. Toda če se bodo gospodarske sankcije nadaljevale in se cena nafte ne bo okrepila, utegne rusko gospodarstvo po črnih scenarijih letos doleteti celo recesija nad desetimi odstotki, kar bi med drugim pomenilo še slabše obete za deveterico ruskih gospodarskih partneric.
Pod največjim pritiskom je trojica držav Srednje Azije. Kar 2,4 milijona Uzbekistancev svoj denar služi v Rusiji in s prihodki oskrbuje svoje sorodnike, ki v domovini v povprečju zaslužijo 100 dolarjev na mesec. Na drugo mesto večinoma ilegalnih migrantov iz držav nekdanje Sovjetske zveze v Rusiji se z milijonom delavcev uvrščajo Kirgizijci, z okoli 600.000 migranti pa jim sledi Tadžikistan. Če nakazila uzbekistanskih migrantskih delavcev iz Rusije predstavljajo enajst odstotkov BDP, pa je ta delež še precej večji v Tadžikistanu (25,1 odstotka) in Kirgiziji (24,8 odstotka). Ruski južni soseščini, kjer sicer vladajo avtokratski režimi, se tako zaradi uvoženih čezmejnih gospodarskih težav obeta tudi politična negotovost. Zaradi devalvacij rublja se dodatnih razvrednotenj lastnih valut bojijo tudi v Kazahstanu in Kirgiziji.
Gospodarskim težavam Rusije in njenih sosed zaenkrat ni videti konca. Ob neprizanesljivih cenah črnega zlata namreč Evropska unija ni spremenila svoje sankcijske politike do Rusije. Revizija bo prišla v poštev šele, če se bo Kremelj pri umirjanju razmer v Ukrajini držal dogovorov iz Minska. Zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je sicer za nedavno razpravo zunanjih ministrov pripravila dokument, v katerem je ocenila, da EU potrebuje sodelovanje z Rusijo na številnih kriznih območjih in tudi pri vprašanjih podnebnih sprememb.