Basbug je bil med letoma 2008 in 2010 načelnik generalštaba vojske, aretirali pa so ga januarja lani. Tožilstvo mu je očitalo, da je oblikoval in vodil teroristično skupino Ergenekon, ki je skušala strmoglaviti vlado.
Sedaj 70-letni nekdanji general je dolgo vodil turško vojaško kampanjo proti uporniški Kurdski delavski stranki (PKK), po aretaciji pa je poudaril, da je v času svojega delovanja vedno spoštoval pravo in ustavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na poročanje turških medijev.
Izrek sodbe je potekal v zaporniškem kompleksu v mestu Silivri v bližini Carigrada, kjer je bil zaprt glavni obtoženec.
Carigrajski tožilec je sicer v več kot 2400 strani dolgi obtožnici 275 obtožencev, člane Ergenekona, za katero tožilstvo trdi, da je teroristična organizacija skrajnih nacionalistov, bremenil vrste napadov in političnega nasilja v več desetletjih s ciljem, da bi se dokopali do oblasti.
Pet let sojenja
Sojenje je trajalo pet let, preiskavo pa so sprožili, potem ko so leta 2007 v stanovanje nekega vojaškega časnika v Istanbulu našli ročne granate. Na zatožni klopi so se v spornem procesu znašli tudi zgodovinarji, novinarji, pisatelji in akademiki. Dosmrtno ječo je tožilec zahteval za 64 obtožencev, ki jim očitajo "poskus nasilnega strmoglavljenja turške vlade" in "poskuse, da bi preprečili normalno delovanje vlade".
Sodišče je oprostilo 21 obtoženih, izreklo pa je več dolgoletnih zapornih kazni. Obtožbe so sicer različne, od članstva v Ergenekonu do požigov, nezakonitega posedovanja orožja in vzpodbujanja oborožene vstaje proti vladi premiera Recepa Tayyipa Erdogana in njegovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP), ki je na oblasti od leta 2002.
Ob Basbugu je na dosmrtno ječo sodišče obsodilo še več drugih visokih vojaških voditeljev, tudi generalov. Med obsojenimi na dosmrtno ječo sta tudi novinar Tuncay Özkan in odvetnik Kemal Kerincsiz. Upokojeni polkovnik Arif Dogan je bil medtem obsojen na 47 let zapora, novinar Erol Manisali pa na devet let.
Razdeljena država
Gre za sojenje, ki je razdelilo državo. Turška sekularna opozicija je obsojala dolgotrajne postopke kot lov na čarovnice, katerega cilj naj bi bil utišati vladne kritike. Sojenje naj bi bilo tudi prirejeno, da bi lahko vlada obračunala z nasprotniki. Provladni krogi so ga po drugi strani razglašali za korak proti demokraciji v Turčiji, v kateri je vojska nasilno strmoglavila tri vlade, in sicer v letih 1960, 1971 in 1980.
Napeto je bilo tudi pred sodiščem, kjer se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Sam dostop do sodišča so oblasti sicer zaprle, policisti in protestniki pa so se spopadli nekaj sto metrov stran od sodne palače na avtocesti med Istanbulom in Tekirdagom. Protestniki so v policiste metali kamenje, policija pa se je odzvala z vodnimi topovi, solzivcem in gumijastimi naboji.
Več sto ljudi se je podalo tudi na ulice Ankare, kjer so vzklikali, da so vojaki Mustafe Kemala Atatürka, ki je bil ustanovitelj moderne Turčije. Sojenje so označili za politično.