Voditelja Francije in Nemčije sta izjemno kritična do domnevnega vohunjenja, ki so ga ZDA izvajale nad Evropskimi institucijami in tudi posameznimi članicami EU. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da se mora vohunjenje »nemudoma končati«, medtem ko je predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel dejal, da je »vohunjenje za prijatelji nesprejemljivo«.

Nemška vlada je danes na pogovor pozvala ameriškega veleposlanika v Berlinu Philipa Murphyja, da pojasni poročanje medijev. Predstavnik Merklove je ob tem dejal, da želi vlada »povrnitev zaupanja«.

»Če bo potrjeno, da so bila diplomatska predstavništva Evropske unije in njenih posameznih članic tarča vohunjenja, bo naše stališče jasno – vohunjenje za prijatelji je nesprejemljivo,« je povedal predstavnik Steffen Seibert. Dodal je, da »nismo več v hladni vojni«.

Ogrožena pogajanja o trgovinskem sporazumu?

Nemčija si sicer prizadeva doseči trgovinski sporazum med ZDA in EU. Vendar pa je Seibert poudaril, da je »medsebojno zaupanje nujno, da bi lahko prišli do kakršnegakoli dogovora«.

Francoski predsednik Hollande pa je dejal, da brez zagotovil, da se bo vohunjenje končalo »nemudoma«, pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki naj bi se pričela 8. julija, ne bodo mogoča.

Tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius je ZDA pozval, naj čim prej pojasnijo obtožbe.

Vse več odzivov

Ameriškega veleposlanika je na pogovor poklicala tudi Avstrija. Williama Eacho so namreč za torek ob 17. uri povabili na nujen pogovor na temo prisluškovalne afere, so sporočili iz avstrijskega zunanjega ministrstva po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Ob tem so poudarili, da so v preteklih dneh že stopili v stik z ameriškim veleposlaništvom. »Te obtožbe za nas niso sprejemljive. Od ZDA pričakujemo uradno pojasnilo, ali obtožbe odgovarjajo dejstvom in kakšne vohunske aktivnosti so se dejansko odvijale v Avstriji,« je poudaril avstrijski zunanji minister Michael Sindelegger.

Italijanska zunanja ministrica Emma Bonino je danes izrazila prepričanje, da bodo ZDA posredovale potrebne podrobnosti in zagotovila glede poročanja medijev o ameriškem vohunjenju.

Predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz pa je opozoril, da bi imelo vohunjenje lahko resne posledice na odnose med EU in ZDA. Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding je izjavila, da partnerji ne vohunijo drug za drugim.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je danes države pozval, naj zaščitijo nedotakljivost diplomatskih predstavništev na svojih ozemljih. "Od držav članic se pričakuje, da ščitijo nedotakljivost diplomatskih misij," je dejal Ban v Ženevi. Ob tem je poudaril, da je potrebno zaščititi diplomatska predstavništva, vključno z njihovimi informacijami, ni pa želel neposredno komentirati poročil o vohunjenju NSA.

Bruselj v odziv na poročila o vohunjenju ZDA z izrednim varnostnim pregledom

Evropska komisija je v odziv na poročila o vohunjenju ZDA v prostorih EU v Washingtonu in New Yorku naročila izreden varnostni pregled, je danes v Bruslju povedala tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Poročila o vohunjenju so v Bruslju označili kot "vznemirjajoče" navedbe, ki terjajo temeljita pojasnila.

Občutljive prostore komisije redno pregledujemo, tudi komunikacijske mreže redno preverjamo, da bi preprečili vohunjenje in prisluškovanje, v odziv na poročila o vohunjenju pa je predsednik komisije Jose Manuel Barroso pristojnim službam komisije naročil tudi izreden varnostni pregled, je pojasnila tiskovna predstavnica.

Sicer so v Bruslju poudarili, da je terjajo "moteča" poročila o vohunjenju "temeljita pojasnila". Od vseh partnerjev in zaveznikov, tudi od ZDA, pričakujemo jasnost in preglednost, je še poudarila tiskovna predstavnica in spomnila, da je dobila evropska diplomatska služba takoj po objavi poročil o vohunjenju navodilo, da v stikih z ZDA odpre to vprašanje.

Kerry o vohunjenju ZDA: To v mednarodnih odnosih ni nič nenavadnega

Medtem je ameriški državni sekretar John Kerry danes dejal, da tovrstne aktivnosti v mednarodnih odnosih »niso nič nenavadnega«.

Kerry je na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton dejal, da ne ve, koliko resnice je za obtožbami, ki sta jih objavila nemški Spiegel in britanski Guardian. Je pa na novinarski konferenci dejal, da se »vsaka država na svetu, ki je vpletena v mednarodne zadeve, poslužuje različnih aktivnosti, da bi obvarovala svojo državno varnost in k temu pripomorejo vse vrste informacij«.

»Vse kar vem, je, da to ni nič nenavadnega za večino držav,« je dodal. Dejal je še, da drugih komentarjev v zvezi s tem ne bo dajal, dokler ne bo imel vseh dejstev in dokler ne bo natančno odkril, kakšna je situacija.

Obama: »Ko bomo imeli odgovor, bomo našim zaveznicam posredovali vse informacije«

Obama, ki se mudi v Tanzaniji, je danes poudaril, da bo na vsa vprašanja evropskih zaveznic odgovoril takoj, ko bo zbral vsa dejstva. »Ko bomo imeli odgovor, bomo našim zaveznicam posredovali vse informacije, ki jih želijo,« je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Obama je danes zagotovil, da bodo ZDA preučile navedbe medijev in »ugotovile, na kaj se nanašajo«. Ko bo to jasno, bodo ugotovitve sporočili zaveznikom. Ameriški predsednik je še menil, da vse strani sistematično vohljajo druga za drugo. »V evropskih prestolnicah so ljudje, ki jih zanima, če ne že to, kaj sem jedel za zajtrk, pa vsaj to, kaj bodo moje iztočnice v pogovorih z njihovimi voditelji,« je poudaril.

Ob tem je Obama izpostavil svoje tesne vezi z evropskimi državami. »Če bom želel vedeti, o čem razmišlja kanclerka (Angela) Merkel, bom poklical kanclerko Merklovo,« je dejal in dodal, da enako velja za francoskega predsednika Francoisa Hollanda. »Tako tesno sodelujemo med sabo, da ni skoraj nobenih informacij, ki jih naše države ne delijo,« je zatrdil.

Drugače pa o programu ameriškega nadzora pravi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je na to temo danes spregovoril v Moskvi. »Dejstvo, da zaveznice prisluškujejo ena drugi, ni naša zadeva,« je dejal. »Naj počnejo, kar želijo.«

Glavne tarče NSA Francija, Grčija in Italija, pa tudi številne neevropske zaveznice

Po današnjem poročanju britanskega časopisa Guardian so bile glavne tarče ameriških vohunskih operacij Francija, Grčija in Italija. V dokumentu ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA) je sicer zapisano, da so vohunili tudi za svojimi neevropskimi zaveznicami.

Nova razkritja sledijo sobotnem poročanju nemškega Spiegla, da so Američani prisluškovali evropskim voditeljem, že včeraj pa je Evropska unija od ZDA zahtevala pojasnila. Tudi Francija in Nemčija sta zagrozili, da bi lahko to močno poslabšalo njune odnose z ZDA. Dokumente, ki pričajo o delovanju ameriške vlade, je priskrbel nekdanji sodelavec NSA Edward Snowden, ki se še vedno nahaja na moskovskem letališču, potem ko so ameriške oblasti preklicale njegov potni list.

Iz NSA so že sporočili, da se bo ameriška vlada odzvala prek diplomatskih kanalov in pogovorov z vpletenimi državami.

Osupljiv razpon vohunskih metod

Glede na tajni dokument NSA iz leta 2010 je bilo »tarč« vohunjenja (s tem izrazom so tudi opisane v dokumentu agencije) vsega skupaj 38 veleposlaništev. Guardian poroča, da dokument vsebuje »osupljiv razpon« vohunskih metod, vključno s prisluškovalnimi napravami v opremi za elektronsko komuniciranje in uporabo posebnih anten.

S šiframi so omenjene operacije proti francoskim in grškim predstavništvom v ZN, pa tudi italijanskem veleposlaništvu v Washingtonu. Seznam tarč naj bi po poročanju časnika vključeval »številne druge ameriške zaveznice, vključno z Japonsko, Mehiko, Južno Korejo, Indijo in Turčijo«.

»Popolnoma nesprejemljivo«

Guardian piše tudi o poročilu iz leta 2007, ki govori o vohunski napravi, nameščeni v faks predstavništva EU v Washingtonu. Po poročanju nemškega Spiegla, ki prav tako kot vire navaja dokumente NSA, je agencija vohunila tudi prek internih računalniških omrežij EU v Washingtonu.

Včeraj je francoski zunanji minister Laurent Fabius že dejal, da so ta dejanja, če se bodo izkazala za resnična, »popolnoma nesprejemljiva«, nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger pa je opozorila, da domnevno delovanje ZDA »spominja na metode, ki so jih uporabljale medsebojne sovražnice med hladno vojno.«