»Tukaj pred vami ponižno izjavljam, da nameravam kandidirati za predsednika Egipta. Samo vaša podpora mi bo zagotovila to veliko čast,« je z diplomatskim besediščem začel Al Sisi. Državniško držo in retoriko je v naprej posnetem nagovoru ljudstvu ohranil do konca. Državljanom je povedal, da ga tokrat vidijo zadnjič nositi vojaško uniformo, ki ji je bil zvest kar 45 let. Tik pred objavo nagovora je namreč odstopil z mesta poveljnika generalštaba in obrambnega ministra ter tako ustvaril navidezen pridih, da se za najvišji položaj v državi poteguje civilist.
Vojaško uniformo naj bi snel prav zaradi želje ljudi, da državo popelje naprej. Takšni želji tokrat ne sledi prvič. Že lani je uporabil isto formulacijo, ko so se začele demonstracije proti vse bolj avtokratski vladavini Mohameda Mursija. Če predsednik ne bo spoštoval volje ljudi, bo moral živeti s posledicami, je takrat ocenjeval. Ker Mursi ni odstopil, je vojska s pomočjo pomembnih sekularnih političnih strank izvedla državni udar, Al Sisi je pozneje zamrznil ustavo in skupaj z vojaškim svetom imenoval prehodno vlado.
Politični novinec na čelo države
Po državnem udaru je bila že več mesecev javna skrivnost, da se bo vladajoči svet generalov vmešal v tekmo za najvišje politično mesto v državi. Za položaj prvega govorca generalov v svetu je bil izbran Al Sisi, ki ga je ironično na mesto obrambnega ministra imenoval prav odstavljeni Mursi. Po eni izmed zadnjih javnomnenjskih raziskav ga na predsedniškem mestu podpira 51 odstotkov anketiranih, preostalih 45 odstotkov pa je neodločenih. Kdaj točno bodo volitve, še ni znano. Nov predsednik naj bi bil vendarle inavguriran do sredine julija.
Kdo sploh je bodoči novi predsednik Egipta? Vrh države bo dejansko zasedel nov politični obraz, ki so ga na to mesto izvolili precej starejši generali. Do revolucije, s katero je bil strmoglavljen Hosni Mubarak, je bil popolnoma neznan na egiptovskem političnem parketu. V svoji vojaški karieri je poveljeval bataljonom in brigadam, nazadnje je vodil vojaško poveljstvo severnega območja Egipta. Na ameriških in britanskih vojaških akademijah šolani general je bil eden izmed ljubljencev feldmaršala Huseina Tantavija, ki je Egipt z vojaškim svetom vodil neposredno po Mubarakovem strmoglavljenju. Ko je Mursi po volitvah prevzel oblast in se je Tantavi umaknil, je Al Sisi z novim predsednikom sklenil dogovor, da se vojaškega sveta ne bo sodno preganjalo.
Al Sisi želi varnost, stabilnost in upanje
Velikih obljub ljudstvu ob najavi kandidature tokrat feldmaršal Al Sisi ni ponujal. Iz govora ni bilo mogoče razbrati, kaj natančno namerava narediti za zagon gospodarstva, za katerega je ocenil, da je bilo v težavah že pred Mubarakovim padcem. Konkretnega recepta za spremembe vendarle ni ponudil. Še več, skromno je pripomnil, da kot predsednik ne more delati čudežev. Njegovi cilji bodo državi povrniti varnost, stabilnost in upanje.
Po treh letih političnih pretresov prav te besede v mnogih delih egiptovske družbe zvenijo še najbolje. Tudi gospodarski analitiki ocenjujejo, da bo 59-letni Al Sisi kot »močan voditelj« na čelu države privabil nove tuje investitorje, politični analitiki so medtem precej bolj skeptični. Pomislekov je več: od tega, s kakšno trdo roko se bo vojska še naprej lotevala Muslimanske bratovščine, pa vse do vprašanja, ali bo Al Sisiju po dobljenem »ljudskem mandatu« dejansko uspelo sprejemati odločitve in izboljšati življenjske razmere Egipčanov.
Egipt sicer v teh dneh razmišlja o ustanavljanju novih prostotrgovinskih con na svojem ozemlju, v katerih bi glavno partnerstvo pripadlo Rusiji ne pa dolgoletnim zaveznikom vojske, Združenim državam Amerike. Tako se bo med Kairom in Moskvo očitno nadaljevalo sodelovanje na gospodarskem področju, potem ko je Washington zaradi strmoglavljenja Mursija zamrznil del vojaške pomoči svoji regionalni zaveznici. Dogovor za vzpostavitev prve prostotrgovinske cone je bil sklenjen prav na dan najave Al Sisijeve kandidature. V tem brezcarinskem partnerstvu bosta poleg Rusije vključena še Belorusija in Kazahstan, koristi si Egipt obeta predvsem pri izvozu sadja in zelenjave, Rusija pa pri izvozu pšenice.
