Komposti, kandidati za razkrajanje in pokopališka zelenjava je le nekaj najbolj prikupnih izrazov, ki jih nemška mladina uporablja za to, da bi poimenovala generacijo svojih staršev, pri čemer je ta deležna teh vzdevkov že, ko se njihova starost prevesi čez 40 leto.
Študija inštituta iz Allensbacha je ugotovila, da se generacije v Nemčiji vse bolj odtujujejo, kar 73 odstotkov vprašanih je dejalo, da se življenjski svetovi generacij v Nemčiji močno ali pa celo zelo močno razlikujejo. To velja že za mlade in srednjo generacijo, toda razlike so velike tudi med srednjo in starejšo generacijo. Tako več kot polovica vprašanih in več kot 64 odstotkov tistih, ki so stari nad 60 let, meni, da je prepad med generacijami čedalje večji.
To po eni strani preseneča, saj je v generacijah nad 40 in nad 50 let starosti močno prisoten ideal mladostnosti, te generacije pa so običajno tudi v dovolj dobri zdravstveni in fizični kondiciji, da te ideale lahko živijo. A očitno ne gre za to.
Študija opozarja, da je mejnik med mladimi in starimi ter celo znotraj iste generacije uporaba novih tehnologij. Delež uporabnikov interneta je v generaciji med 14 in 29 let kar 94-odstoten, medtem ko se povprečje celotne populacije, ki uporablja splet, giblje pri 71 odstotkih.
Socialna omrežja so svet mladih
Generacije, ki so že odraščale z računalnikom, možnosti, ki jih ponujajo splet in socialna omrežja, tudi bistveno bolje izkoriščajo. Kar 84 odstotkov mladih med 14. in 17. letom starosti tekoče spremlja tehnološke novosti in nove možnosti, ki jih ponujajo socialna omrežja, v starosti med 30. in 44. letom to počne 35 odstotkov vprašanih, po 60. letu komajda še kak posameznik.
Generacije živijo v paralelnih svetovih tudi zato, ker danes posamezniki več ali manj komunicirajo le znotraj svoje generacije, to velja tako za mlade kot tudi za starejše. Študija ugotavlja, da se kar 85 odstotkov mladih med 14. in 19. letom starosti pretežno pogovarja le s svojimi vrstniki, podobno pa velja tudi za preostale generacije. Tudi kadar steče komunikacija med generacijami, se običajno omejuje na obmejne generacije, le redko poteka prek generacij ali med povsem mladimi in starejšimi nad 60 let. Hkrati je skrb zbujajoče tudi to, da si velik del vprašanih v vseh starostnih skupinah niti ne želi komunicirati izven svoje generacije.
Prof. dr. Renate Köcher z inštituta Allensbach zato poudarja, kako pomembna je komunikacija med generacijami, saj se ob njej ne prenaša več le znanje s starejše na mlajšo generacijo, temveč je izmenjava znanja in izkušenj postala dvosmerna cesta. Starši, ki imajo otroke, imajo tesnejši stik z mlajšo generacijo in prek nje pridobivajo znanje in spretnosti v novih tehnologijah. Raziskava kaže, da kar 93 odstotkov vprašanih staršev meni, da ima korist od znanja in veščin svojih otrok.
Psiholog Michael Thiel, ki je spremljal študijo, pravi, da se danes večina medgeneracijskega dialoga dogaja znotraj družin in da tako otroci kot tudi starši znotraj družine tešijo svojo potrebo po varnosti in skupnosti. Problem nastaja tam, kjer dialoga zaradi pomanjkanja časa in prezaposlenosti staršev ni oziroma je zelo omejen. »V mnogih družinah je komunikacija dramatično slaba,« trdi Thiel in opozarja, da se današnji 50-letniki morda počutijo, kot bi imeli 30 let, vendar pa o tem, kako generacija mladih razmišlja in funkcionira, pogosto nimajo pojma.
Mlade zaznamujejo druženje, svoboda in užitek
Sčasoma se pomanjkanje medgeneracijskega dialoga pokaže v različnih vrednotah. Študija kaže, da starejšo generacijo zaznamujejo povsem drugačni dejavniki kot mlade. Medtem ko starejši od 60 let menijo, da so jih močno zaznamovali stroga vzgoja, spoštovanje avtoritete, storilnost, osredotočanje na vrednote in povezanost, ti dejavniki v generaciji mladih ne igrajo nobene pomembne vloge.
Mladi pravijo, da njihovo generacijo zaznamujejo veselje do stikov, svoboda in osredotočanje na užitek. Pri tem so mladi še milostni v ocenjevanju svoje generacije, starejši jih ocenjujejo precej strožje. Tako večina starejših mladino doživlja precej bolj hedonistično in osredotočeno na svobodo, kot se mladina dojema sama. Podobno velja tudi za egoizem. Kar dve tretjini starejših od 25 let meni, da so mladi egoistični, svojo generacijo tako oceni le tretjina mladih. Psiholog Thiel pravi, da imajo mladi, posebno v puberteti, neke vrste predpravico tudi do občasnega lenarjenja, vendar pa to ne pomeni splošne vstopnice za brezskrbno brezdelje.
