Ukrepanje proti podnebnim spremembam in boj proti izogibanju davkom

Kot so voditelji zapisali v akcijskem načrtu iz Brisbanea, bodo reformni ukrepi svetovnemu gospodarstvu prispevali dva bilijona dolarjev in več milijonov delovnih mest. Voditelji, med njimi tudi predsednika ZDA in Kitajske, Barack Obama in Xi Jinping, so se poleg tega zavzeli za "odločno in učinkovito ukrepanje" proti podnebnim spremembam ter napovedali oster boj proti izogibanju davkom s strani multinacionalk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do konca leta 2015 nameravajo tako sprejeti implementacijski načrt proti izogibanju davkom multinacionalk, napovedali so tudi okrepitev finančnih ustanov in zaščito davkoplačevalcev pred reševanjem bank, ki so prevelike, da bi jih pustili propasti. Napovedujejo tudi ukrepe za zagotovitev večje varnosti pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti.

V zavezah k boju proti podnebnim spremembam so voditelji skupine držav, ki predstavlja kar 85 odstotkov svetovnega gospodarstva, našteli podporo zelenemu podnebnemu skladu ZN in podporo trajnostnemu razvoju, napovedali pa so tudi, da si bodo prizadevali za uspešen izid podnebnih pogajanj v Parizu prihodnje leto. Japonska je danes potrdila, da bo v zeleni podnebni sklad prispevala 1,5 milijarde dolarjev.

V prihodnje v središču skupine energetska varnost in enakopravnost spolov

V Avstraliji so se voditelji G20 prvič resno posvetili tudi vprašanjem energetske varnosti in se dogovorili, da bo ta v prihodnje v središču pozornosti skupine.

Vsaka od sodelujočih držav se je tudi zavezala, da bo do leta 2025 zmanjšala prepad med spoloma v zastopanosti na trgu dela za 25 odstotkov. Kot ocenjujejo, bo to pomenilo, da se bo delovni sili do omenjenega leta pridružilo okoli 100 milijonov žensk.

Gostitelj, avstralski premier Tony Abbott, je ob koncu vrha izrazil zadovoljstvo, ker so vsi voditelji podprli predvidene ukrepe za okrepitev gospodarstva. "Veseli me, da smo se o tej temi strinjali z Vladimirjem Putinom," je Abbott dejal na sklepni novinarski konferenci.

Vrh v znamenju pritiskov Zahoda na Putina

Vrh je sicer minil v znamenju pritiskov Zahoda na Putina zaradi vmešavanja Rusije v dogajanja na vzhodu Ukrajine. Obama je danes dejal, da Rusiji grozi dodatna izolacija v mednarodni skupnosti, če ne bo spremenila politike do Ukrajine, medtem ko je Putin pohvalil "konstruktivno ozračje" na vrhu. "V nekaterih pogledih se razhajamo, a razprave so bile poglobljene, konstruktivne in zelo koristne," je dejal.

Kot je dodal, vidi "dobre možnosti" za rešitev krize v Ukrajini. Je pa ruski predsednik dodal, da bi lahko "poskusi nekaterih držav, da bi probleme reševale izključno na podlagi lastnih geopolitičnih interesov, podaljšali turbulence v globalnih zadevah", poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kot je poudaril, ni samo Rusija odgovorna za končanje napetosti v mednarodnih odnosih.

Iz Avstralije je Putin odšel prej, ker "potrebuje spanec"

Potem ko so v soboto napovedovali, da bo Putin vrh protestno zapustil predčasno, je ruski predsednik vendarle počakal do sprejetja sklepnih dokumentov. Iz Avstralije je sicer odpotoval nekoliko prej, kot je bilo sprva napovedano, a zatrdil, da to nima nobene zveze z dogajanjem na vrhu, pač pa da "potrebuje spanec".

Pred tem so voditelji ZDA, Avstralije in Japonske v skupni izjavi pozvali Rusijo, naj se neha vmešavati v Ukrajino, britanski premier David Cameron pa je dejal, da so na vrhu poslali zelo jasno sporočilo Rusiji, da jo čakajo nove sankcije, če se preneha vmešavati.