Varnostni svet je Franciji, nekdanji kolonizatorki Srednjeafriške republike, podelil mandat za posredovanje okoli 1200 vojakov za ustavitev spopadov v tej državi med krščanskimi in muslimanskimi skupinami ter za podporo misiji Afriške unije, ki šteje okoli 3600 vojakov. V OZN je bilo slišati opomine na dogodke v Ruandi, kjer je v genocidu sredi 90. let umrlo med pol milijona in milijonom ljudi, predvsem pa na to, da si mednarodna skupnost ne sme spet privoščiti gledanja stran, kar bi lahko spet peljalo v najbolj črne scenarije.
Zunajsodni poboji in številne žrtve v prestolnici
Francoski predsednik François Hollande je takoj po odobritvi mandata v varnostnem svetu dejal, da bo Francija podvojila število vojakov v Srednjeafriški republiki, kjer jih je bilo doslej 650, in sicer na letališču v prestolnici Bangui. Preostale bodo pripeljali iz bližnjih afriških držav, kjer so bili doslej v pripravljenosti. Njihova prva naloga bo zagotoviti varnost v prestolnici, kjer je bilo v nasilju v sredo ubitih najmanj sto ljudi. Po besedah očividcev, ki jih navaja Reuters, so mnoge do smrti pretepli s palicami ali jih ubili z mačetami. Zavarovali bodo tudi prometne poti proti Čadu in Kamerunu, skupaj z Afriško unijo pa zavarovali mesto Bossangoa, ki so ga napadli uporniki.
V četrtek so Bangui napadli uporniki, zvesti odstavljenemu predsedniku Françoisu Bozizeju, in to je bil najbolj krvav dan od marčevskega državnega udara. »Dobili smo številna poročila od zelo zanesljivih virov o zunajsodnih pobojih. Položaj naglo uhaja nadzoru, zato je nujen prihod tujih sil, da zavarujejo prestolnico,« je za Reuters dejala predstavnica Amnesty International Joanne Mariner, ki je v Banguiju. Oblast je razglasila policijsko uro, zaprla nekatere glavne prometnice in mejo z Demokratično republiko Kongo na jugu, vprašanje pa je, koliko nadzora aktualna oblast nad državo sploh še ima.
Z doma zbežal skoraj vsak deseti prebivalec
Nasilje v Srednjeafriški republiki se stopnjuje od marca, ko so muslimanski uporniki iz različnih skupin, združenih v gibanje Seleka, zrušili predsednika Bozizeja. Bozize je prišel na oblast z državnim udarom leta 2003, nato pa je zmagal na volitvah leta 2005. Njegovo vladanje ni prineslo zadovoljstva, očitali so mu korupcijo in nepotizem, kar se je sprevrglo v upor, ki ga vodi gibanje Seleka.
Po marčevski zrušitvi Bozizeja se je za predsednika oklical vodja Seleke Michel Djotodia, temu pa je sledil krog nasilja med skupinami muslimanov, ki v državi predstavljajo petnajst odstotkov prebivalstva, in kristjani, ki predstavljajo polovico prebivalstva. Preostalih 35 odstotkov pripada tradicionalnim verovanjem. Kristjani so organizirali svoje gibanje, znano kot antimalaka, kar je bil odgovor na nasilje pripadnikov Seleke. Po podatkih je zaradi nasilja z doma zbežalo že 400.000 ljudi ali skoraj deset odstotkov prebivalstva Srednjeafriške republike.
Dodatna težava je, da samooklicani predsednik Djotodia ne nadzira več nekaterih oboroženih skupin, ki so mu pomagale na oblast, in mu jih ni uspelo vključiti v državno vojsko.
V nasprotju z Malijem tokrat bolj policijsko posredovanje Francozov
To bo drugo posredovanje Francije v Afriki v letošnjem letu po Maliju, kamor je januarja poslala vojaško letalstvo in 4000 vojakov, da bi s severa države pregnali muslimanske upornike. Vendar naj bi bilo tokratno posredovanje drugačno, saj bodo vojaki opravljali bolj policijske naloge. Takšna je vsaj zamisel, če seveda ne pride do novega stopnjevanja nasilja in tudi do potrebe do napotitve dodatnih vojaških enot. Včeraj so bile francoske enote že udeležene v incidentu s streljanjem.
Francoski zunanji minister Laurent Fabius ni hotel potrditi, da bi bil namen posredovanja zamenjava samooklicanega predsednika Djotodie. Hollande pa je dejal, da želi kratko in učinkovito operacijo, a francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian pravi, da bodo verjetno morali v državi ostati več kot pol leta.
Srednjeafriška republika je bogata z nekaterimi naravnimi viri, predvsem z uranovo rudo, surovo nafto, zlatom, diamanti, ki so največji izvozni proizvod, in lesom, ter ima precej obdelovalnih površin. Vseeno gre za eno najrevnejših držav na svetu. Glede na indeks razvitosti je deveta najslabša na svetu, na 179. mestu. Po ocenah OZN je v državi z virusom HIV okuženih enajst odstotkov prebivalcev, starih med 15 in 49 let, le trije odstotki pa imajo dostop do zdravljenja, ki kroti virus, kar je precej manj kot v nekaterih sosednjih državah.
