Cazeneuve je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP spomnil, da je k projektu uvedba davka na finančne transakcije pristopilo 11 članic unije. Za uvedbo evropskega davka so se doslej uradno izrekle Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Avstrija, Slovenija, Grčija, Italija, Španija, Estonija in Slovaška.
Francoski minister za evropske zadeve ocenjuje, da bi letni izplen od uvedba davka v enajsterici najverjetneje presegel 10 milijard evrov.
Komisija naj bi predlog okrepljenega sodelovanja za uvedbo davka na finančne transakcije članicam unije predstaviti 13. novembra na naslednjem zasedanju finančnih ministrov EU, dogovor pa naj bi želela do konca leta.
Po prvem predlogu Evropske komisije, ki je predvideval uvedbo davka v celotni uniji, bi bilo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka.
Na ravni celotne povezave naj bi prinesel bistveno več, okoli 55 milijard evrov. Velik del finančnih transakcij namreč odpade na londonsko finančno središče City.
Za uvedbo davka v celotni uniji je potrebno soglasje vseh članic EU, ki pa ga ni mogoče doseči. Najodločnejši nasprotnici sta Velika Britanija in Švedska, članici brez evra, ki trdita, da bo tak davek pregnal investitorje, če ne bo uveden globalno. Ta cilj je sicer za zdaj neizvedljiv, saj mu v ZDA nasprotujejo.
Zato sta Nemčija in Francija konec septembra pozvali k omejeni uvedbi tega davka. To je mogoče v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga predvideva pogodba EU v primeru, ko odločitve o neki pomembni temi, ki se sicer sprejema s soglasjem, nikakor ni mogoče doseči, skupina držav pa vseeno želi tesnejše sodelovanje na tem področju.
Prvi korak za zagon tega mehanizma je, da se z okrepljenim sodelovanjem strinja najmanj devet članic unije.
