Januarja na ulicah protestiralo 340 tisoč ljudi
Predlog novega zakonika bo zdaj romal v zgornji dom francoskega parlamenta, senat, kjer se prav tako pričakuje, da bo potrjen. Hollandovi socialisti v senatu sicer nimajo večine, a lahko računajo na podporo levih zaveznikov. Po napovedih naj bi v senatu o tem odločali 2. aprila.
Predlog družinskega zakonika je sicer v Franciji povzročil ostra nasprotovanja in množične proteste. 13. januarja se je v Parizu proti zakonu, ki bo podelil pravice do poroke in posvojitve istospolno usmerjenim, zbralo okoli 340.000 ljudi. Dva tedna kasneje se je na nasprotnem zborovanju zbralo okoli 125.000 podpornikov zakona.
Najbolj sporna je bila legalizacija posvojitev za istospolne pare
Bistven je člen zakonika, po katerem lahko zakonsko zvezo po novem skleneta ne le dve osebi različnih, ampak tudi istega spola. Iz tega člena izhaja tudi legalizacija posvojitev za istospolne pare, ki je bila za francosko javnost najbolj sporna.
Vlada je sicer zaenkrat umaknila predlog, po katerem bi umetne oploditve za lezbijke financirali iz državne zdravstvene blagajne. Za to naj bi vlada pripravila ločen zakon.
Vprašanje istospolnih porok je bila sicer ena osrednjih točk volilnega programa socialističnega predsednika Hollanda, ki je obljubil, da bo zakon, ki bo urejal to področje, sprejet do sredine letošnjega leta.
Najpomembnejša socialna reforma po letu 1981
Nov zakon ocenjujejo kot najpomembnejšo socialno reformo v Franciji po odpravi smrtne kazni leta 1981. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da gre za bistven korak naprej pri izpolnjevanju zgodovinske zavezanosti Francije enakosti.
Homoseksualne poroke in posvojitve otrok istospolnih parov so dovoljene v Belgiji, Veliki Britaniji, na Danskem, Finskem, Islandiji, v Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Španiji in na Švedskem.
