Italijanska ministrica Boninova je v nagovoru v italijanskem parlamentu danes pojasnila, da je Snowden zaprosil za azil 21 držav, tudi Italijo. Prošnja je po telefaksu prispela na italijansko veleposlaništvo v Moskvi, njene besede povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Boninova je poudarila, da Italija Snowdnu prošnje ne bo odobrila, ob tem pa zatrdila še, da Rim ni sodeloval v spornem ameriškem nadzornem programu Prizma.

Enako odločitev glede Snowdna je sprejela Francija. "Kot številne države je tudi Francija prejela prošnjo za podelitev azila s strani Edwarda Snowdna prek svojega veleposlaništva v Moskvi. Na podlagi pravne analize in situacije zainteresirane stranke Francija prošnje ne bo odobrila," je v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisalo ministrstvo.

Francoski notranji minister Manuel Valls je že zjutraj dejal, da ni naklonjen podelitvi azila Snowdnu. "Ta prošnja predstavlja vrsto pravnih problemov. Kar se mene tiče, nisem za," je dejal in dodal, da so ZDA "demokratična država z neodvisnim pravosodnim sistemom".

Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je sicer danes poročala, da Snowden ostaja v tranzitnem območju ruskega letališča Šeremetjevo. Tam se zadržuje že 12 dni.

Na moskovsko mednarodno letališče Šeremetjevo je Snowden priletel 23. junija iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo informacij o nadzoru nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami v ZDA in tujini s strani NSA. Na tranzitnem območju letališča je ujet, saj so mu ZDA preklicale potni list.

Rusija je sicer "žvižgaču" pripravljena zagotoviti azil, a le pod pogojem, da bi prenehal izdajati informacije. Snowden je to možnost zavrnil in umaknil prošnjo za azil, ki jo je vložil tudi v Rusiji.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je danes poudaril, da Rusija za Snowdna ne more storiti ničesar, dokler se sam ne odloči, kaj je najbolje zanj.

Le Monde: Tudi v Franciji obsežen nadzor na spletu in telefonu

Francoska tuja obveščevalna služba DGSE nadzira telefonske klice, elektronsko pošto in aktivnosti francoskih državljanov na družbenih spletnih omrežjih v Franciji in tujini, danes poroča francoski dnevnik Le Monde. Zbrani podatki se hranijo na superračunalniku v kleti na sedežu DGSE v Parizu.

Obsežno prestrezanje podatkov na spletu in po telefonu močno spominja na ameriški program Prizma, ki v zadnjih tednih buri duhove, ter podoben program Tempora, ki naj bi ga v Veliki Britaniji vodila obveščevalna agencija GCHQ.

Zaenkrat sicer še ni povsem jasno, ali gre program nadzora in zbiranja podatkov v Franciji dejansko tako daleč kot sporna Prizma v ZDA. Uradni predstavniki Francije navedb Le Mondea še niso komentirali, piše britanski BBC.

Kot piše Le Monde, gre za operacijo, ki "je zunaj zakona in nad vsakim ustreznim nadzorom". Do podatkov - elektronske pošte, kratkih sporočil, izpiskov telefonskih klicev, prijav na Facebooku in Twitterju - na superračunalniku DGSE imajo dostop druge francoske obveščevalne agencije. Pod nadzorom DGSE so tako komunikacije v Franciji kot med Francijo in tujino, še poroča časnik.

Namen programa je razkriti teroristične celice, a ker je tako obsežen, se lahko pod nadzorom znajde vsak Francoz in to kadarkoli, so za Le Monde povedali strokovnjaki.