Vrh EU si je namreč oktobra zastavil časovni okvir, da bo potrebna zakonodaja za enotni bančni nadzor v območju skupne valute, ki bo potekal pri Evropski centralni banki (ECB), sprejeta do konca leta, nadzor pa naj bi v praksi zaživel v prihodnjem letu.
Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je po koncu zasedanja finančnih ministrov po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal, da so nekatera vprašanja še odprta. "Rešitve moramo še najti," je dejal, pojavljajo pa se tudi dvomi, da bo uniji uspeli slediti začrtani časovnici.
Hudič se namreč skriva v podrobnostih in še naprej ostajajo odprte podrobnosti glede vsebine nadzora, delitve pristojnosti znotraj ECB med nalogami denarne politike in bančnega nadzora ter razdelitev pristojnosti med centralnim evropskim nadzorom in nacionalnimi nadzorniki.
Zakonodajo morajo potrditi vse članice EU
Zaenkrat sicer velja, da bo ECB kot osrednji nadzornik neposredno posredovala v kateri koli od 6000 bank v območju evra, če bo to potrebno, a glavnino nadzora bodo še vedno opravljali nacionalni organi.
Zakonodajo morajo sicer potrditi vse članice EU, zato je eno ključnih vprašanj tudi odnos med članicami z in brez evra. Članice, ki skupne valute še niso prevzele, si ne želijo, da bi enotni bančni nadzor v območju evra kakor koli ogrožal njihove interese, bojijo pa se tudi ustvarjanja delitev na notranjem finančnem trgu sedemindvajseterice.
Odprtih tehničnih vprašanj je tako še veliko, tako da delovne skupine čaka precej dela, da bi finančni ministri v začetku decembra lahko dosegli politični dogovor o novi zakonodaji. Če to ne bo mogoče, bo to pomembno vprašanje za obnovo zaupanja v evro sredi decembra pristalo na mizi voditeljev držav in vlad unije.
Tema današnjega zasedanja finančnih ministrov EU je bilo tudi omejeno uvajanje davka na finančne transakcije. Evropska komisija je nedavno odobrila pobudo nekaterih članic, tudi Slovenije, ki želijo uvesti ta davek v okviru okrepljenega sodelovanja, potem ko soglasja ni bilo mogoče doseči.
VB in Poljska prosili za predhodno predstavitev predloga za uvedbo davka
Za nadaljevanje postopka morajo pobudo potrditi še vse članice, ki o tem odločajo s kvalificirano večino. Dogovor se pričakuje do konca leta, predvsem v Nemčiji pa pozivajo k pospešitvi dela.
Velika Britanija in Poljska sta sicer danes Evropsko komisijo zaprosili, da predhodno predstavi zakonodajni predlog za uvedbo davka. Želita se namreč prepričati, da davek ne bo imel negativnih posledic za članice, ki v njem za zdaj ne bodo sodelovale.
Zaenkrat so se pobudi poleg Slovenije pridružile še Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Španija, Portugalska, Grčija, Italija, Estonija in Slovaška. Nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nakazal, da bi se okrepljenemu sodelovanju na tem področju utegnila pridružiti tudi Nizozemska.
V Haagu sicer kot pogoj za svoj pristop pobudi postavljajo izvzetje pokojninskih skladov iz obdavčitve. Pripravljenost Nizozemske je sicer že pozdravil evropski komisar za davke Algirdas Šemeta.
