Podrobnosti o vsebini tega napredka za zdaj ni bilo mogoče izvedeti, a kaže, da razlike očitno še ostajajo. Dijsselbloem je sicer optimističen, da bo mogoče na današnjem skupnem zasedanju z enajstimi članicami brez evra zapečatiti dogovor.
Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob odhodu z zasedanja le na kratko ocenil, da je dosežen napredek, francoski minister Pierre Moscovici pa meni, da imajo ministri sedaj skupno vizijo o tem, kakšen naj bi bil enotni mehanizem za reševanje bank.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je prav tako ocenil, da so dosegli razumevanje o financiranju sklada za reševanje bank, kar je po njegovih besedah »bistven preboj«, ki bo omogočil »miren božič« in ki utira pot do drugega stebra bančne unije.
Napoveduje se nova medvladna pogodba
Drugi steber vključuje že dogovorjena pravila za urejeno sanacijo ali likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva ter vzpostavitev enotnega organa, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil, ter sklada za pomoč bankam, ki ga bodo polnile banke same.
Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.
Ključni odprti vprašanji v končnici pogajanj sta, kdo bo sprejel končno odločitev o tem, da gre banka v reševalni postopek, ter kako bodo črpali denar za reševanje bank.
Pri iskanju odgovora na drugo vprašanje se napoveduje nova medvladna pogodba do marca 2014, s katero naj bi oblikovali enotni sklad, ki pa bi imel v prehodnem obdobju nacionalne razdelke. Ti bi se postopoma, predvidoma v desetih letih, povsem zlili v enotni sklad.
V prehodnem obdobju naj bi imele države možnost, da dobijo premostitveno financiranje iz nacionalnih skladov drugih članic ali pa v izjemnem primeru zaprosijo za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Možnost dostopa do ESM je najglasneje zahtevala Italija, Nemčija pa mu ni naklon
Zaradi majskih evropskih volitev pravočasna vzpostavitev drugega stebra bančne unije vprašljiva
Po desetih letih, ko naj bi se nacionalni razdelki v celoti zlili v enotni sklad, ki naj bi imel na voljo 55 milijard evrov, naj bi si bil ta v potrebi po dodatnih sredstvih sposoben izposojati denar na trgih ali iz ESM. Vse lastnosti enotnega sklada naj bi sicer opredelili šele v prehodnem obdobju.
Kakšen bo odgovor na vprašanje, kdo bo imel ključno besedo pri sprožitvi reševalnega postopka, še ni jasno. Francija se zavzema za to, da bi bila to Evropska komisija, Nemčija pa želi, da so to članice. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi svari pred preveč kompleksnim sistemom, ki ne bi zagotovil hitrega odločanja.
Evroskupina je tako ponoči, sodeč po izjavah, postavila temelje za to, da se dogovor doseže še danes, torej dan pred vrhom, ki naj bi ga le še potrdil. Pritisk je velik, saj bi moral biti dogovor dosežen do konca leta, sicer je zaradi majskih evropskih volitev pravočasna vzpostavitev drugega stebra bančne unije vprašljiva.
Dogovor članic bo sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj je, da se drugi steber bančne unije s parlamentom uskladi pred majskimi evropskimi volitvami ter da začne enotni mehanizem za reševanje bank delovati januarja 2015.
Bančna unija naj bi stala na treh stebrih - enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru jamstev za denarne vloge. Namen je utrditi bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter preprečiti ponovitev kriz.
Soglasja o vzpostavitvi tretjega stebra sicer še ni, tako da ni jasno, ali bo bančna unija stala na dveh ali treh nogah. So pa članice in Evropski parlament sinoči dosegli politični dogovor o novih pravilih za sheme zajamčenih vlog, ki je izhodišče za tretji steber bančne unije.
Razpravljali tudi o Asmussenovem nenadnem odhodu iz izvršilnega odbora ECB
Z novo direktivo o zajamčenih vlogah bodo denarne vloge do 100.000 evrov v primeru bankrota še naprej zavarovane, dostop do njih pa bo lažji in hitrejši. Roki za poplačilo bodo do leta 2024 postopno skrajšani z 20 na sedem delovnih dni.
Poleg tega nova pravila terjajo, da morajo imeti vse države sklad ex-ante, torej sklad, ki se bo vnaprej polnil s prispevki bank. Ta sklad mora imeti v desetih letih na voljo 0,8 odstotka kritih vlog bank v državi.
Večina držav v Evropi ex-ante sklade že ima, nekaj pa še ne. Slovenija ima še vedno ex-post sistem, v katerem v primeru težav ene banke kritje zagotavlja preostali bančni sistem, če banke same tega ne zmorejo, pa priskoči na pomoč država.
Evroskupina je sinoči razpravljala tudi o nenadnem odhodu člana izvršilnega odbora ECB Jörga Asmussena, ki se bo pridružil novi nemški vladi. Asmussen, oče dveh otrok, je pojasnil, da se je za odhod odločil iz družinskih razlogov.
Dijsselbloem je kot rok za oddajo vlog za kandidature za ta položaj določil 3. januar. Berlin naj bi kandidiral podpredsednico nemške centralne banke Sabine Lautenschlaeger.
