Evroskupina "z zadovoljstvom ugotavlja", da je Grčija izpolnila, kar se je od nje zahtevalo. Na tej podlagi je danes izčrpno razpravljala in dosegla napredek pri oblikovanju svežnja verodostojnih pobud, ki naj bi bistveno prispevale k vzdržnosti grškega javnega dolga, piše v pisni izjavi šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja. Novinarska konferenca je bila odpovedana.
Pred tokratnim zasedanjem evroskupine se je na veliko ugibalo o tem, ali dogovor bo. Sprva je kazalo, da ga ne bo, nato so sledile bolj pozitivne izjave, da pa morda le bo.
Da se tokrat le obetajo odločitve o Grčiji, je ob prihodu na zasedanje nakazal tudi Juncker. "Grčija je storila, kar je morala ... obstajajo dobre možnosti za dogovor," je dejal, a pristavil, da sicer "ni popolnoma prepričan" o tem, da dogovor bo.
Tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič je pričakoval, da bodo tokrat verjetno le sprejeli odločitve o sprostitvi naslednjega, 31,5-milijardnega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči pa tudi o tem, kako zagotoviti dodatnih 32,6 milijarde evrov, ki jih država še potrebuje ob podaljšanju roka za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja z leta 2014 na 2016.
S tem je povezan tudi problem vzdržnosti grškega javnega dolga, pri čemer se stališča evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) razhajajo. Juncker je 12. novembra nakazal, da bi lahko rok za zmanjšanje javnega dolga Grčije pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) podaljšali za dve leti na leto 2022, a vodja IMF Christine Lagarde je vztrajala pri letu 2020.
Ker noben minister ne želi domov z naznanilom, da Grčija potrebuje še tretjo pomoč, se iščejo načini za zagotovitev dodatnega financiranja brez dodatnih poroštev ali posojil, na primer s spremembo pogojev posojila - podaljšanjem ročnosti ali z nižjimi obrestnimi merami.
