Še do pred nekaj leti je veljalo, da je desno od krščanske unije (CDU/CSU) le stena in med stranko ter zidom ni prostora niti za list papirja. Po nedeljskih volitvah na Saškem, kjer je evroskeptična in desničarsko populistična Alternativa za Nemčijo (AfD) dosegla presenetljivih 9,7 odstotka glasov, pa se mnogi politiki v vladajoči stranki Angele Merkel sprašujejo, ali morda ni njihova stranka zašla preveč na sredino in na desni pustila nišo, ki jo zdaj polnijo desni populisti.
Stranka, ki jo je šele februarja 2013 ustanovil Bernd Lucke, profesor ekonomije iz Hamburga in pred nastankom nove stranke 33 let član CDU, je že na spomladanskih volitvah v evropski parlament dosegla izjemen rezultat. Antievro stranka, kot so jo poimenovali mediji, je s svojo kritiko bruseljskih protikriznih ukrepov prepričala 7,1 odstotka nemških volilcev in v Bruselj poslala sedem poslancev.
Disneyland na politični desnici
Uspešna je bila tudi na mnogih komunalnih volitvah, po volitvah na Saškem pa bo v deželnem parlamentu sedelo 14 njenih poslancev. AfD je tako za CDU, levico (Die Linke) in socialdemokrati pristala na četrtem mestu, toda za vladajoče krščanske demokrate je skrb vzbujajoče predvsem to, da je k AfD zbežalo največ njenih volilcev.
Kar 35.000 tistih, ki so še na zadnjih volitvah obkrožili CDU, je zdaj volilo AfD, to predstavlja kar petino vseh volilcev Alternative.
Podobno je bilo že pri evropskih volitvah, kjer je k AfD prebegnilo kar pol milijona volilcev CDU. To pri vladajoči stranki povzroča ostre diskusije med sredinskim in konservativnim krilom stranke, ki trdi, da Krščansko-demokratska unija na konservativnem polu desno od sebe pušča prostor za pravi park političnih pustolovščin.
Stranka za vzhodnonemške nostalgike
CDU je sprva pomen novonastale stranke, ki kritizira »integracijsko folkloro in paralelne družbe« ter podžiga resentimente proti priseljencem, skušala bagatelizirati in jo je označila kot modni pojav. Toda vse kaže, da so se strategi vladajoče stranke zmotili in se nova stranka med volilci vse bolj uveljavlja.
Res je, da nagovarja predvsem protestne volilce, in to iz vseh strank, zato k njej prihajajo tako iz liberalne FDP, skrajno desne NPD, vendar tudi z levice, od zelenih in socialdemokratov. Toda največji delež volilcev stranka, ki velja za konservativno pri vrednotah in liberalno pri gospodarskih vprašanjih, odtegne ravno Krščansko-demokratski uniji.
Zanimivo je, da ji je poleg protestnih v krog svojih volilcev na Saškem uspelo pritegniti tudi tiste, ki se z nostalgijo spominjajo vzhodnonemške demokratične republike. Kar 47 odstotkom njenih volilcev v tej deželi je ugajalo, da je stranka pohvalila nekatere ureditve iz časov DDR. V njenem programu je namreč poleg zahtev o uvedbi referendumov, na katerih bi odločali o tem, ali se smejo graditi mošeje ali ne, zapisala, da se zavzema za podoben sistem šolske prakse, kot so ga poznali v DDR.