"EU je dobila Nobelovo nagrado, ker ima javno službo ... Voditelji se gredo patetični spektakel ... Patetični so! Niso kos dogodkom in nalogam, ki jih prinaša to stoletje," je stališče stavkajočih po megafonu razglasil predstavnik enega od treh sindikatov evropskih javnih uslužbencev, ki so pripravili stavko in manjši protest pred Berlaymontom.
Ti trije sindikati, Zveza evropskih javnih uslužbencev FFPE, R&D Conseil in Union Syndicale, so v pismu generalnemu sekretarju Sveta EU Uweju Corsepiusu današnjo stavko utemeljili z besedami, da ne morejo pristati na do 15 milijard evrov rezov pri izdatkih za administracijo v evropskem proračunu 2014-2020, ki jih javno zahtevajo nekatere članice unije.
"Četrtek in petek sta nevarna dneva za EU - ne samo za javni sektor, ampak za vso Evropo," je opozoril drug govorec na protestih. Rezi, ki jih zahtevajo nekatere članice, so po njegovih besedah "zelo resna stvar", a dejansko "veliko hrupa za nič", saj bi prinesli zelo majhne prihranke.
Za administracijo gre namreč le okoli šest odstotkov evropskega proračuna. Po zadnjem predlogu to v številkah pomeni dobrih 63 milijard evrov. Sindikati ob tem še izpostavljajo, da plače uradnikov in stroški za delovanje nacionalnih javnih uprav pogosto znašajo več kot polovico nacionalnih proračunov. Spomnili so tudi, da državljana EU evropski proračun ne stane nič več kot 0,72 evra na dan.
»Evropska administracija ni večja od uprave Rima, Pariza ali Londona«
"Napade", da zaslužijo preveč, so zavrnili tudi z argumentom, da evropska administracija ni večja od uprave Rima, Pariza ali Londona. Niti ni večja od administracij drugih mednarodnih organizacij, kot sta zveza Nato in Britanska skupnost narodov (Commonwealth), so odvrnili predsedniku britanske vlade Davidu Cameronu, ki se zavzema za najgloblji poseg v malho evrokratov.
Po prepričanju stavkajočih bi rezi, ki jih zahteva več neto plačnic, popolnoma ohromili delovanje EU. Poleg tega je ambiciozen proračun po mnenju protestnikov nujen, saj lahko članice unije le z evropsko politiko računajo na to, da se bodo zmogle učinkovito soočiti z gospodarsko in finančno krizo ter imeti kaj besede na mednarodnem odru.
Stavkajoči so tudi poudarili, da se dobro zavedajo krize, ki že leta divja po Evropi ter žre službe, znižuje plače in piše prave socialne drame. Ob tem so izrazili solidarnost z nacionalnimi uradniki, zaposlenimi in delavci.
Kot prvi razlog za solidarnost so navedli dejstvo, da izguba kupne moči nacionalnih uradnikov po ustaljeni metodi izračunavanja plač v institucijah vpliva tudi na njihove prihodke. In pri tem pozabili povedati, da se pri tej metodi upošteva le osem najbogatejših članic unije, ne vseh 27.
Ni uradnika EU, ki bi dobil več od nemške kanclerke
Osnovne plače v Evropski komisiji se gibljejo od 2300 evrov na mesec za novinca do okoli 16.000 evrov za visokega uradnika. Po poročanju nemškega časnika Die Welt na tisoče visokih uradnikov EU prejema 18.370 evrov osnovne mesečne plače, kar je več od plače nemške kanclerke Angele Merkel, ki zasluži 16.359 evrov.
V komisiji so to takoj zanikali, češ da ob upoštevanju vseh bonitet Merklova spravi v žep okoli 25.000 evrov na mesec. "Ni uradnika EU, ki bi, upoštevajoč vse dodatke, dobil več od nemške kanclerke, upoštevajoč vse njene dodatke," je dejal tiskovni predstavnik komisarja za medinstitucionalne odnose in upravo Antony Gravili.
Danes sicer stavkajo le uradniki ene od osrednjih institucij, Sveta EU, a po besedah sindikatov jih podpirajo tudi njihovi kolegi v komisiji in drugih institucijah. Koliko jih stavka, za zdaj ni znano. Podobne stavke lani novembra se je po ocenah sindikatov udeležilo od 3000 do 4000 zaposlenih.
Kot lani novembra sindikati tudi tokrat grozijo, da današnja stavka ni nujno njihova zadnja beseda. Če bo treba, bodo stavkali tudi med vrhom ta konec tedna in po njem, so posvarili.
Vprašanje rezov v administracijo bo po pričakovanjih ena najbolj vročih tem na vrhu ta konec tedna, ki naj bi prinesel dogovor o evropski porabi v letih 2014-2020. Kaže, da bo v evropski blagajni v teh sedmih letih okoli 1011 milijard evrov, a pogajanja o delitvi proračunskega kolača in piškotkov ne bodo lahka.
