Evropski poslanci so včeraj na zasedanju v Strasbourgu sprejeli neobvezujočo resolucijo, v kateri evropsko komisijo pozivajo, naj ukaže razbitje velikih tehnoloških podjetij tako, da bodo primorana svoje spletne iskalnike ločiti od svojih komercialnih dejavnosti na medmrežju. Resolucija ne omenja izrecno nobenega podjetja, je pa jasno, da je usmerjena predvsem proti Googlu, ki ima v Evropi med iskalniki devetdesetodstotni tržni delež. Za pobudo evropskih poslancev stojijo tudi evropska podjetja, ki želijo Googlov tržni položaj oslabiti.
Google najde Googlove storitve
Za resolucijo je glasovalo 384 evropskih poslancev, proti jih je bilo 174, 56 pa je bilo vzdržanih. Podprli sta jo obe največji skupini, Evropska ljudska stranka in Napredno zavezništvo socialistov in demokratov, proti je bila večina iz Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Nekateri med slednjimi tudi zato, ker je vprašanje konkurence v rokah evropske komisije, komisarka za konkurenco Margrethe Vestager pa prihaja iz vrst liberalcev. Vestagerjeva je po izglasovani resoluciji dejala, da jo bo pregledala in se pogovorila tako z njenimi zagovorniki kot s predstavniki podjetij, preden se odloči, kako naprej.
Zakaj natančno bi bilo torej po mnenju zagovornikov resolucije treba ločiti iskalnike od drugih komercialnih dejavnosti nekega podjetja? Kot navajajo na primeru Googla, je njegov brskalnik nastavljen tako, da daje ob prikazu rezultatov iskanja prednost storitvam matičnega podjetja, denimo youtubu ali gmailu, pred storitvami konkurence. Ker ima Google v Evropi med brskalniki tako visok delež, mu očitajo, da na tak način krepi skoraj monopol. »Monopoli niso bili na nobenem trgu nikoli koristni, ne za potrošnike ne za podjetja,« je dejal sopredlagatelj resolucije, nemški poslanec Andreas Schwab, ki sodeluje z lobističnim podjetjem, ki zastopa nekatere nemške založnike, ti pa so zelo občutljivi za Googlovo uporabo njihovih besedil v storitvi google news.
Ne gre namreč samo za vprašanje tega, kako iskalnik prikaže rezultate. Kot je že leta 2012 dejal tedanji komisar za konkurenco Joaquin Almunia, je treba preiskati še tri segmente, namreč to, kako podjetje v svoje storitve vključi besedila, ki so napisana na drugih spletnih straneh (denimo recenzije gostiln), kako je z njegovimi ekskluzivnimi pogodbami z oglaševalci, v katerih jim ponuja prikazovanje oglasa glede na iskane besede, in ali v teh pogodbah Google omejuje sodelovanje podjetij s konkurenco.
»Vmešavanje evropskega parlamenta«
Na drugi strani so bili nekateri poslanci do resolucije kritični. »Parlament se ne bi smel iti sprejemanja resolucij proti Googlu, ki jih spodbuja močan lobi Googlovih konkurentov ali ideologija, naravnana proti svobodi trga. Namesto tega bi moral zagotoviti pošteno konkurenco in izbiro za potrošnika,« je dejala poslanka Sophie in 't Veld iz vrst liberalcev.
Če se komisija odloči, da morajo podjetja iskalnike ločiti od drugih storitev (podjetij še nikoli ni ukazala razbiti), bi to veljalo le za območje Evropske unije. Mogoče so tudi druge rešitve, denimo sistem, po katerem bi se med prvimi zadetki ob iskanju izmenjevaje prikazovale storitve Googla in njegovih konkurentov.
Evropska komisija ima pri ukrepanju proste roke. Resolucija pa vendarle predstavlja določen pritisk na komisijo in po mnenju nekaterih med njima ustvarja napetosti, ker naj bi parlament presegal pristojnosti. »Trenutno potekajo postopki med Googlom in evropsko komisijo, ki se vrtijo okoli vprašanja konkurence na trgu spletnih iskalnikov, vključno z zavezami za izboljšanje konkurence. S sprejetjem resolucije se parlament neposredno vmešava v spor, o katerem poteka razprava... Evropski parlament se vmešava v zadevo, ki je pristojnost komisije,« je v izjavi zapisala poslanka Kaja Kallas iz vrst liberalcev.
To namreč ni ne prva ne edina sporna zadeva, ki zadeva Google in njegov položaj na evropskem trgu. Nekateri analitiki pravijo, da je resolucija prav posledica tega, da se na stari celini že tako dolgo bodejo s spletnim velikanom. Google je moral denimo ne prav rade volje uresničiti letošnjo odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o pravici do pozabe, kar pomeni, da lahko vsakdo zahteva izbris podatkov, ki se ga dotikajo, iz spletnih zadetkov brskalnika. Septembra letos je evropska komisija presenetljivo vnovič odprla štiri leta trajajočo preiskavo o domnevno spornih Googlovih dogovorih z oglaševalci, in to kljub temu da so februarja o tem dosegli dogovor. Že tedaj se je omenjalo, da utegne komisija vzeti pod drobnogled tudi Googlov operacijski sistem za mobilne telefone android, ki je najbolj uporabljan in prodajan na svetu.
