Voditelji članic EU so dogovor o prihodnjem večletnem proračunu EU dosegli 8. februarja po več kot 26-urnih pogajanjih. V skladu s kompromisom, doseženim z veliko muko, bodo novi proračun prvič v zgodovini unije skromnejši od svojega predhodnika, in sicer za 3,5 odstotka. Dogovorili so se, da bo za zaveze namenjenih 960 milijard evrov, za dejanska plačila pa 908 milijard evrov.

V Evropskem parlamentu, ki ima pravico veta na proračun, so že takoj posvarili, da je kompromis voditeljev šele začetek pogajanj in da z njim nikakor niso zadovoljni.

Vodje štirih največjih političnih skupin - desnosredinske Evropske ljudske stranke, socialistov, liberalcev in zelenih - so takoj po dogovoru poudarili, da takega kompromisa ne sprejmejo in da se sedaj šele začenjajo prava pogajanja.

Predsednik parlamenta Martin Schulz, ki se današnje razprave kljub drugačnim napovedim ni udeležil, pa je takoj po dogovoru ocenil, da je to "najbolj nazadnjaški" proračun v zgodovini unije, ter opozoril na velik razkorak med prevzetimi zavezami in plačili, ki vodi unijo v primanjkljaj.

Vodje političnih skupin so svoje nasprotovanje kompromisu, ki je na mizi, ponavljali tudi v današnji razpravi z Van Rompuyem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.

"Pogajajmo se," je pozval vodja desnosredinske EPP Joseph Daul in obljubil, da bo parlament ravnal odgovorno.

"Proračun, ki je na mizi, bomo zavrnili," je posvaril vodja socialistov Hannes Swoboda.

"To ni večletni proračun, ki bi ga lahko parlament sprejel," je dejal tudi vodja liberalcev Guy Verhofstadt.

Zavrnila ga je tudi predstavnica evropskih Zelenih Isabelle Durant.

Edini zagovornik dogovora o proračunu, ki mu je sicer v veliki meri botroval britanski premier David Cameron, je bil predstavnik evroskeptičnih konservativcev in reformistov, Britanec Martin Callanan. Proračun po njegovih besedah "ni popoln", je pa "pragmatičen". "Če se bo parlament odločil za vojno s članicami, bodo trpeli vsi," je posvaril.

Skupina 14 evropskih poslancev iz vseh štirih največjih političnih skupin, v kateri je tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon, je svoje nezadovoljstvo izrazila tudi v posebnem pismu z naslovom Ne v našem imenu.

Voditelji članic unije so dosegli dogovor o "izrazito nazadnjaškem" evropskem proračunu, ki je plod "kravjih kupčij" in izraža le nacionalne interese, menijo poslanci v pismu. Vrh je odločitev o proračunu po njihovi oceni sprejel "brez jasne vizije" in z njo ljudem "odrekel investicije v prihodnost, inovacije in trajnostno rast".

Dogovor vrha po njihovem prepričanju "potrebuje nujne izboljšave". "Ne pozabimo, da zgradba Justus Lipsius ni Versailles," so sklenili pismo, v katerem so voditelje članic EU izrecno opozorili, da zavračajo njihovo politiko pod geslom "Evropa, to smo mi" po vzoru absolutizma francoskega kralja Ludvika XIV. in njegovih besed "Država, to sem jaz".

Če bo parlament uresničil svoje grožnje in vložil veto na proračun, se bo morala unija financirati na podlagi zadnjega letnega proračuna v sedanjem večletnem finančnem okviru, torej proračuna za leto 2013.

Van Rompuy je v odzivu na kritike evropskih poslancev danes še posvaril pred "napačno razpravo o dobrih in slabih Evropejcih, odgovornih in neodgovornih". "To ni lepotno tekmovanje," je okrcal parlamentarce.