S sprejetjem strogih pravil bi evropska podjetja lahko dobila vodilno vlogo na svetovnem trgu relativno nove tehnologije brezpilotnih letalnikov, hkrati pa bi bili vzpostavljeni vsi potrebni zaščitni ukrepi, pojasnjujejo v komisiji.
Tehnologija namreč dozoreva in obstaja potencial za precejšnjo rast in ustvarjanje delovnih mest. Po nekaterih ocenah bi v naslednjih desetih letih lahko dosegla desetodstotno vrednost letalskega trga, kar pomeni 15 milijard evrov na leto, so izračunali v Bruslju.
Civilni brezpilotni letalniki se lahko uporabljajo za preverjanje škode na cestnih in železniških mostovih, spremljanje naravnih nesreč, kot so poplave, in škropljenje posevkov z največjo natančnostjo, je ob tem zapisal podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, ki je pristojen za promet.
"Če kdaj, je zdaj pravi čas za ukrepanje na evropski ravni. Daljinsko vodeni letalniki bodo namreč že skoraj po definiciji prečkali meje, industrija pa je še vedno v povojih. Tako imamo priložnost, da določimo enoten niz predpisov, ki bodo lahko primerni za vse, tako kot pri letalih," je prepričan.
Naprave se namreč vse pogosteje uporabljajo v različnih sektorjih in državah Evrope, med drugim na Švedskem, v Franciji in Združenem kraljestvu, vendar je regulativni okvir, ki ureja njihovo delovanje, razdrobljen. Zanje veljajo osnovni nacionalni varnostni predpisi, vendar se ti med državami članicami razlikujejo, številni ključni zaščitni ukrepi pa se ne obravnavajo na usklajen način, so zapisali v komisiji.
