Tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva je potrdila, da v Bruslju do petka, 23. avgusta, niso dobili hrvaškega odgovora na pismo evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding, ki je od Zagreba zahtevala odgovor na vprašanje, kdaj bo uskladil sporni zakon z evropskim pravnim redom.
"Evropska komisija globoko obžaluje, ker Hrvaška ni odgovorila na nujen poziv, kot tudi zaradi dejstva, da se je hrvaška zakonodaja spremenila le nekaj dni pred vstopom v EU in je v nasprotju z zakonom EU o evropskem pripornem nalogu, kar ni nepomembno vprašanje," je dejala Andreeva.
Kot je dodala, hrvaška poteza pomeni, da se "nekaj kriminalcev, osumljenih za umor hrvaških izseljencev v drugi evropski države med komunističnim režimom lahko še naprej skriva za hrvaško mejo".
Andreeva je napovedala, da bo Redingova zaradi tega seznanila Evropsko komisijo s celotnim vprašanjem ter predlagala ukrepe v skladu s hrvaško pristopno pogodbo. Člen 39 določa ustrezne ukrepe, med drugim tudi blokado evropskih sredstev za financiranje projektov na Hrvaškem.
Tiskovna predstavnica je napovedala, da bo Redingova o vsem seznanila tudi Svet pravosodnih ministrov na oktobrskem srečanju.
Omejujoč zakon
Evropska komisarka je v pismu opozorila hrvaškega pravosodnega ministra Orsata Miljenića, da hrvaški zakon o evropskem pripornem nalogu ni v skladu z evropsko zakonodajo, ker omejuje izročitev hrvaških državljanov, osumljenih kaznivih dejanj le za obdobje po avgustu 2002, ko je Hrvaška sprejela zakon o sodelovanju s članicami EU v kazenskih postopkih.
Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", ker opozicija in mediji ocenjujejo, da naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega od nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića. Nemčija njegovo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.
Hrvaški premier Zoran Milanović je večkrat poskusil zmanjšati pomen spora z Evropsko komisijo, obenem pa je napovedal, da bo Zagreb o tej temi zahteval razpravo v Evropskem svetu. Milanović meni, da pravila niso enaka za vse države članice ter da imajo omejitve lahko vse članice, ki so vstopile v EU do avgusta 2002, ostalim pa to možnost odrekajo.
Kljubovalna narava
Jutarnji list danes ocenjuje, da ne gre za "Milanovićevo načelno stališče", temveč zgolj za problem njegovih lastnosti.
"Šef hrvaške vlade je kljubovalne narave. Je trdoglav. Ni pripravljen priznati lastnih napak, še manj pa se pravočasno umakniti," ocenjuje komentatorka, ki sklene, da je junaštvo izguba časa, ker Milanović v spopadu z Evropsko komisijo nima prav.
Večernji list danes poroča, da Hrvaški grozi izguba 250 milijonov evrov evropskih sredstev ter da spor pretresa tudi vladno koalicijo.
Podpredsednica vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić (HNS) je prejšnji teden večkrat izrazila pričakovanje, da bo Zagreb kmalu našel rešitev za delovanje znotraj evropskega pravnega reda, tudi ko gre za uveljavitev evropskega pripornega naloga.