V skupni izjavi so predstavniki komisije, med njimi visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Catherine Ashton in evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva, kot glavno prednostno nalogo navedli preprečevanje pohabljanja ženskih spolovil ter s tem zagotavljanje, da "nobeni deklici nikoli več ne bi bilo treba izkusiti te grozljive kršitve njenih pravic".
Pri tem so priporočili dopolnjevanje nacionalnih zakonodaj, ki preprečujejo to prakso, z osveščanjem o škodljivih posledicah obrezovanja žensk za njihovo psihično in fizično zdravje ter z zagotavljanjem podpore žrtvam.
Tudi v Svetu Evrope so poudarili nujnost boja proti tej brutalni praksi, ki jo kot resno nasilje nad ženskami prepoznava tudi konvencija SE o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini 210 oziroma carigrajska konvencija. Dodajajo, da je po svetu vsako leto tri milijone žensk in deklet podvrženih temu posegu v telesno celovitost. Svet Evrope navaja, da po ocenah v Evropi pol milijona žensk in deklet trpi vseživljenjske posledice pohabljanja ženskih spolovil.
Ob tem so v SE pozdravili resolucijo Generalne skupščine ZN, ki je bila sprejeta decembra in prepoveduje pohabljanje ženskih spolovil po vsem svetu ter poziva države, naj z vsemi možnimi sredstvi zaščitijo ženske pred tovrstnim nasiljem.
Poleg tega pa Svet Evrope države članice poziva, naj podpišejo in ratificirajo carigrajsko konvencijo ter sprejmejo zakonodajo, ki bo kriminalizirala pohabljanje ženskih spolovil.
Po ocenah naj bi 140 milijonov žensk po svetu utrpelo eno od oblik pohabljanja spolovil ter živelo z bolečimi zdravstvenimi posledicami te prakse. Stoletja star običaj v nekaterih skupnostih še vedno velja za pogoj, da se lahko dekle poroči, in je zlasti zakoreninjen v afriških državah ter nekaterih državah Bližnjega Vzhoda in Azije. EU z Unicefom izvaja skupen projekt, ki je že pomagal tisočem družin, skupnostim in državam spremeniti odnos do obrezovanja žensk in podobnih škodljivih praks v Afriki.