Podpora krepitvi sredstev za razvojno sodelovanje se je glede na leto 2013 okrepila kar za šest odstotnih točk. Tako visoko podporo temu vprašanju so pri Eurobarometru nazadnje zabeležili leta 2010.
Slovenska podpora razvojnemu sodelovanju je sicer visoka (77-odstotna), a še vedno ena najnižjih v EU; za Slovenci so le še Estonci (71 odstotkov) in Bolgari (74 odstotkov). V vrhu sta Švedska in Ciper, kjer praktično vsi podpirajo razvojno sodelovanje (97 odstotkov na Švedskem in 94 odstotkov na Cipru).
Slovenija pa je tudi ena od le petih držav, kjer več kot petina anketirancev meni, da bi se morala pomoč povečati še bolj, kot je že bilo obljubljeno (21 odstotkov). V primerjavi s povprečjem EU pa precej manj Slovencev meni, da lahko posamezniki igrajo vlogo v boju z revščino v državah v razvoju (37 odstotkov proti 50 odstotkov).
Najbolj naklonjeni prostovoljstvu
Skoraj polovica vprašanih (49 odstotkov) je pripravljena plačati več za živila in druge proizvode iz držav v razvoju (v Sloveniji 38 odstotkov). Za Evropejce je sicer najučinkovitejši način pomoči za zmanjševanje revščine v državah v razvoju prostovoljstvo (75 odstotkov), vendar mnogi menijo, da koristi zagotavljajo tudi uradna vladna pomoč (66 odstotkov) in donacije organizacijam (63 odstotkov).
V Sloveniji je ob Nizozemski zabeležena druga največja stopnja prostovoljstva (obe državi 10 odstotkov), največji delež pa je bil zabeležen pri anketirancih v Luksemburgu (12 odstotkov).
V primerjavi z anketiranci v vseh drugih državah članicah se v Sloveniji manj anketirancev strinja, da so donacije organizacijam, ki pomagajo državam v razvoju (50 odstotkov), ali uradna razvojna pomoč (46 odstotkov) učinkovit način zmanjševanja revščine v državah v razvoju.
Glavna prioriteta EU?
Skoraj dve tretjini Evropejcev (64 odstotkov) sicer meni, da bi moralo biti odpravljanje revščine v državah v razvoju glavna prednostna naloga EU. Podoben je tudi delež Slovencev, ki mislijo tako: 63-odstoten.
Bolj pa so Evropejci razdeljeni glede tega, ali bi moralo biti to prioriteta nacionalne vlade; to jih podpira le 45 odstotkov, v Sloveniji pa še manj - 40 odstotkov.
Večina Evropejcev (69 odstotkov) je sicer prepričanih, da ima od razvojne pomoči koristi tudi sama Evropa. Več kot tri četrtine (78 odstotkov) jih je prepričanih, da je razvojno sodelovanje v interesu EU in da pomaga k mirnejšemu in enakopravnejšemu svetu (74 odstotkov).
Raziskavo Eurobarometer o pogledih državljanov pred evropskim letom za razvoj so opravili med 13. in 22. septembrom lani. V Sloveniji so opravili 1047 anket posameznikov, v vseh 28 članicah EU pa 28.050.
Evropsko leto za razvoj
EU želi z Evropskim letom za razvoj pokazati svojo odločnost za izkoreninjenje revščine po svetu. Dogodki v okviru tega leta so namenjeni predvsem osveščanju javnosti in zbiranju podpore za razvojno sodelovanje. V času raziskave je sicer le vsak deseti (12 odstotkov) vprašani vedel, da bo leto 2015 Evropsko leto za razvoj.
V okviru dogodkov Evropskega leta za razvoj bo prihodnji teden zunanje ministrstvo pripravilo Slovenske razvojne dneve. Prihodnji petek, 23. januarja, bo na tem dogodku sodeloval tudi evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica, so danes potrdili na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani.