Evrooptimizem namesto evroskepse

Pripravljeni za vstop v Evropo

Vodilnim gospodarstvenikom v obeh deželah smo tako postavili vprašanje, ali je hrvaški vstop v Evropo (tudi) v interesu Slovenije. Iz hrvaškega ministrstva za turizem so bili nedvomni. Niti ene slabe točke ne vidijo v novem evropskem odnosu med državama: »Hrvaško in slovensko gospodarstvo sta že zdaj zelo povezani, zdaj pa bo umik še zadnjih ovir za prost pretok blaga, kapitala in ljudi omogočil še močnejše sodelovanje, ki bo v korist obema stranema. Omogočil bo večjo konkurenčnost obeh ekonomij in odprl niz možnosti za skupne aktivnosti na velikem evropskem trgu,« pravijo na hrvaškem turističnem ministrstvu in poudarjajo, da se bo to zelo poznalo tudi pri turizmu, kjer sta državi tradicionalno dobro sodelovali že do zdaj: »Ob vstopu Hrvaške se bodo odprle veliko večje možnosti za ustvarjanje skupnih projektov, ki bodo izkoriščali sredstva strukturnih skladov EU,« poudarja Darko Lorencin, hrvaški minister za turizem.

Je pa res še nekaj, kar tudi poudarjajo na ministrstvu: Hrvaška se bo v Evropo vključila sredi glavne turistične sezone, kar je res velika priložnost. Konec koncev prihaja k našim sosedom kar 90 odstotkov gostov iz tujine, od tega velika večina ravno iz držav Evropske unije. »Državljani teh držav so seveda že prihajali na Hrvaško brez vizumov, od 1. julija pa bo vse skupaj še poenostavljeno, saj bodo mejne kontrole s Slovenijo in Madžarsko združene v eno, kar po pospešilo pretok gostov in zmanjšalo morebitne gneče na cestah ob vrhuncu sezone,« poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da se bo hrvaška turistična ponudba odvijala na trgu, kjer živi pol milijarde ljudi.

Na Hrvaškem so prepričani, da jim bo s sredstvi iz različnih strukturnih skladov uspelo dvigniti tudi kakovost svojih storitev na celotnem območju države, v vseh segmentih in v vseh delih Hrvaške. Morda bodo imeli težave zgolj s turisti iz držav, ki niso članice Unije, predvsem z ruskimi, ukrajinskimi ali turškimi gosti, ki bodo morali po novem imeti vizum. Novonastalo situacijo so vsaj za zdaj rešili tako, da do konca letošnjega leta vizumov ne potrebujejo, potem pa se na Hrvaškem pri omenjenih gostih zanašajo na svojo prepoznavnost. In če so naši sosedje res pomembna turistična država, so na drugih področjih manjši.

Pred časom smo prebrali, da je hrvaški Forbes objavil lestvico najbogatejših ljudi v regiji in kot najbogatejšega izpostavil Ivico Todorića, lastnika podjetja Agrokor, ki ravno v času, ko tole pišemo, kupuje Mercator. Agrokor je velik tudi zaradi blagovnih znamk, če gremo po vrsti: vode Jamnica v vseh pojavnih oblikah pijač, sladoledov Ledo z vso mogočo zamrznjeno hrano, trgovin in trgovskih središč od Konzuma do Tiska, olja, margarine in majoneze od Zvijezde do Marga, mesnin od Pik Vrbovca do Sljemena in vina od Lagune do Belja.

Agrokor trenutno zaposluje kar 35.000 ljudi in je velik na vseh področjih, a bolj redkobeseden pri odgovarjanju na novinarska vprašanja. Ko smo jih vprašali, kako vidijo vstopanje hrvaške v EU, so nam iz štaba Ivice Todorića odgovorili takole: »Vstop Hrvaške v Evropsko unijo je zagotovo tudi v interesu slovenske ekonomije, ker se bo na tak način tudi Sloveniji odprl trg s 4,5 milijona prebivalci.« Pri Agrokoru so še povedali, da bo takšno odpiranje trga zanimivo v vseh pogledih tako za državljane kot za podjetja.

Evropa bo za skupino Atlantic dober partner

Podobno razmišljajo pri skupini Atlantic, pri podjetju, ki je po številkah nekoliko manjše od Agrokorja, po znamkah na trgu pa morda celo bolj prepoznavno, če drugega ne zato, ker v preteklosti od naših podjetij kupilo Argeto, Cockto, Donat in Barcaffe. Imajo tudi Cedevito vseh okusov in barv, Smoki, energijsko hrano, otroško hrano Bebi… Po zadnjih podatkih imajo 4250 zaposlenih, na naša vprašanja pa je odgovoril prvi med njimi, predsednik uprave Emil Tedeschi, ki meni, da vstop v Evropo razen zgodovinske simbolike ne bo imel tako velikega pomena, kot so ga imeli prejšnji pristopi. Tedeschi je prepričan, da na Hrvaškem ne bo takšnega slavja, kot je bilo v času, ko se je Evropi priključilo deset držav skupaj s Slovenijo.

»Evropska unija se v zadnjem času spopada z velikimi notranjimi izzivi, ki so v veliki meri povezani tudi z dolgo gospodarsko krizo. To seveda ne zmanjšuje pomena našega vstopa, ne v ekonomskem, ne v geopolitičnem in ne v kulturološkem smislu. Prepričan sem namreč, da bo Evropa znala najti rešitve za svoje težave, kar zadeva proces širitve, pa sem prepričan, da bo končan šele v trenutku, ko bo celotna naša regija integrirana v evropsko družino.«

Je pa Tedeschi prepričan, da bo Evropa za skupino Atlantic primeren partner, saj že nekaj let uspešno poslujejo na tem območju. Recimo z znamko športne prehrane Multipower, ki jo izdelujejo v Nemčiji, ali z regionalnim znamkami, ki dosegajo izvrstne rezultate na zahodnih trgih. Argeta, na primer, zavzema 25 odstotkov avstrijskega trga s paštetami. Dobro, a zdaj bo še boljše: »S proizvodnimi pogoni v Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem ne bomo imeli več težav na mejah. Dobili bomo vse prednosti oznake made in EU, ki evropskemu potrošniku veliko pomeni.« Morda je edina ovira za podjetja izstop iz območja CEFTA, a pri Atlanticu so prepričani, da so se na to dobro pripravili.

Gavrilović iz Petrinje, pogovarjali smo se z Daško Domljan, ima skupaj s hčerinskimi podjetji okoli 3000 zaposlenih, pri nas in še marsikje pa ga najbolj poznamo po pašteti. Podjetje ima res dolgo tradicijo, saj je nastalo iz mesarije leta 1690. Na vprašanje, kako bo vstop Hrvaške vplival na slovensko-hrvaške posle, imajo v Petrinji nedvoumen odgovor: »Najpomembnejše je dejstvo, da ne bomo imeli več nobenih carinskih in veterinarskih ovir. To bo obema državama najbolj koristilo.«

Sicer pa pri Gavriloviću že zdaj čutijo, da so se kupci iz Unije začeli zanimati za plasmaje njihovih izdelkov, saj vedo, da niso samo vstopili v EU, ampak so s tem prevzeli tudi vse stroge standarde, ki veljajo v Uniji. Še posebej se jim zdi to pomembno zato, ker do zdaj zaradi veterinarskih omejitev niso mogli izvažati popularne zimske salame. V vsakem primeru so se na evropski trg dobro pripravili: »V zadnjih dveh letih smo v sodelovanju z eno največjih evropskih dizajnerskih agencij preoblikovali naše vodilne proizvode. Razvili smo novo linijo trajnih salam, ki sledijo novim trendom na trgu. Pridobili smo certifikate, ki jih zahtevajo vse večje in pomembnejše trgovinske verige.«

Pa lahko pride tudi do težav? Pri Gavriloviću menijo, da vse ne bo enostavno: »Pozorno smo spremljali, kaj se je dogajalo mesnim industrijam od Slovenije do Poljske, Madžarske in Bolgarije, in vemo, da ne bo lahko v borbi z multinacionalkami, s poceni proizvodi in agresivno politiko maloprodajnih verig. Toda verjamemo v moč naše znamke in mislimo, da nam bo uspelo.«

Hrvaški vstop in slovenski gospodarski interesi

Če smo v prvem delu članka ugotovili, kako se je na Evropo pripravila Hrvaška, bomo v drugem delu ugotavljali, kako se je na Hrvaško pripravila Slovenija. Najprej smo se odpravili na vladni urad za turizem in dobili nekaj odgovorov od Stanke Ritonja, ki je prepričana, da bo odprava meje pomenila nove priložnosti za naš turizem. Gre pač za dejavnost, ki povezuje in spodbuja sodelovanje, pri tem pa vpliva na razvoj drugih gospodarskih dejavnosti. Že zdaj na tem območju poteka veliko projektov s področja turizma v okviru čezmejnega bilateralnega sodelovanja, po padcu meje bo še več možnosti za sodelovanje na tem področju, brez ovir, ki bi jih predstavljalo carinjenje…

»Z vidika slovenskega turizma je pozitivno, da bo z vstopom Hrvaške v EU tudi za to državo veljal pravni red EU, ki obsega tudi vizumski režim in dodeljevanje državnih pomoči turističnemu gospodarstvu. Olajšave za turiste, tudi slovenske, na Hrvaškem in hrvaške turiste v Sloveniji bodo veljale pri prestopanju državne meje, kjer bo manj zastojev in nadzora.« In to seveda ne bo slabo tudi zato, ker je Hrvaška naša zelo pomembna partnerica na področju turizma. Po številu prihodov turistov je bila leta 2012 na četrtem mestu med vsemi državami, od koder k nam prihajajo turisti, po številu ustvarjenih nočitev pa na petem mestu takoj za Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Rusijo.

Na uradu za turizem vidijo priložnosti za tesnejše sodelovanje pri turističnih projektih. Na nacionalni ravni pa že zdaj uspešno sodelujejo pri izvajanju promocijskih dejavnosti na oddaljenih trgih, kot so Kitajska, Japonska, Indija, Izrael… V prihodnosti bo tovrstnih skupnih nastopov še več. Katere pa so temne plati vstopa Hrvaške? Stanka Ritonja meni, da je mogoče, da bi se turisti iz držav članic odločili za odhod na Hrvaško namesto v Slovenijo, ker so se sprostile meje. »Vendar menimo, da se to ne bo dogajalo v velikem številu. Prav tako je za slovenski turizem lahko temna plat večji odhod državljanov Slovenije na počitnice v Republiko Hrvaško, vendar je že doslej večina Slovencev dopustovala v tej sosednji državi. Po podatkih Sursa se je v tretjem četrtletju leta 2012 kar 77 odstotkov vseh slovenskih državljanov, ki so odšli na zasebno potovanje v tujino, odpravilo v Republiko Hrvaško.«

Krka, Revoz, Terme Čatež...

Ja, po številu izjemnih turističnih destinacij, še posebej v poletnem času, je Hrvaški težko konkurirati, imamo pa Slovenci ob meji podjetja, ki se lahko merijo z marsikom. Jože Colarič, predsednik uprave novomeškega farmacevtskega giganta Krka, je prepričan, da bo vstop Hrvaške prinesel predvsem enostavnejše poslovanje: »Odpadle bodo carinske formalnosti, ki so bile vezane na izvoz in uvoz izdelkov, obenem pa se bo pravni red Hrvaške postopoma še v večji meri prilagodil pravnemu redu EU.« Hrvaška je eden glavnih trgov za Krko, s to državo delajo že desetletja in ves čas ohranjajo vodilno mesto med tujimi generičnimi ponudniki zdravil.

»V neposredni bližini Zagreba, v Jastrebarskem, imamo lastni proizvodno-distribucijski center. Krka Farma Zagreb izvaja promocijske in prodajne dejavnosti ter tudi proizvodnjo izbranih novejših izdelkov za prodajo na hrvaškem trgu. Izdelke, proizvedene na Hrvaškem, pa Krka prodaja tudi na trgih jugovzhodne in vzhodne Evrope ter na trgih EU.« Jože Colarič meni, da vstop Hrvaške v EU pomeni nadaljevanje širitve poslovanja na tem trgu.

Kaj pa sosedje v Revozu? Nekaj povsem praktičnih odgovorov je ponudil Aleš Bratož. »Glede na to, da ima Revoz na Hrvaškem vsaj enega velikega dobavitelja, dobavitelja sestavnih delov za prvo vgradnjo, nekaj pa je tudi manjših, vstop Hrvaške v Evropsko unijo za nas zaradi prostega pretoka blaga pomeni lažje in predvsem učinkovitejše poslovanje s temi poslovnimi partnerji, saj ne bo več treba opravljati carinskega postopka.« Bratož v isti sapi dodaja, da bodo velike prednosti tudi v komercialnem smislu, predvsem bo lažje trženje vozil na hrvaškem trgu, zato bo poslovanje veliko enostavnejše.

Ob meji s Hrvaško so tudi Terme Čatež, ena izmed lokacij, ki jo Hrvati iz bližnjih krajev radi obiskujejo. Predsednik uprave DZS, ki poseduje to turistično destinacijo, Bojan Petan je nad vstopom Hrvaške v Unijo navdušen: »Vstop prijateljske Hrvaške je v absolutnem interesu Slovenije, tako dobrososedskem kot gospodarskem.« Po njegovem se je gospodarsko sodelovanje med državama v celotnem obdobju po letu 1991 krepilo, čeprav so ga vse prevečkrat zmotile nepotrebne politične turbulence. Padec meje pomeni zdaj nove priložnosti za vse gospodarske subjekte na obeh straneh meje. Pri DZS neposrednih temnih plati vstopa Hrvaške ne vidijo ali, kot pravi Petan: »Dodatno se bo povečala konkurenca, kar pa je za zdrave gospodarske subjekte samo dodatna priložnost, nikakor pa ne temna plat.« Naj k temu dodamo še prav posebno dobrodošlico Term Čatež Hrvaški. Vsi državljani Hrvaške se bodo lahko s kuponom iz Jutarnjega lista brezplačno kopali od 1. do 5. julija 2013.

Zavarovalnica Triglav, Gen I, Petrol

Novi prvi mož Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar vidi vstop Hrvaške v EU kot posebno priložnost za slovensko gospodarstvo. Prost pretok blaga, oseb, storitev, kapitala in znanja bo zagotovo prispeval k lažjemu poslovanju predvsem izvozno naravnanih podjetij, kar naj bi imelo pozitivne učinke na gospodarsko sodelovanje med državama. Z vstopom v EU bo Hrvaška morala v celoti uskladiti svoj pravni red s pravnim redom EU, kar pomeni, da bodo slovenska in hrvaška podjetja imela enake izhodiščne pogoje pri nastopu na trgu.

Kako pa bo to vplivalo na Triglav? Slapar je optimist: »Hrvaški trg bo tudi na področju zavarovalništva podvržen evropskim direktivam in regulativi. Od tega pričakujemo predvsem večjo transparentnost poslovanja, hkrati pa bo to prineslo večjo varnost zavarovancem. Ocenjujemo, da bo družba Triglav Osiguranje ob tem lahko izkoristila svojo konkurenčno prednost, ki jo ima na podlagi delovanja v okviru Skupine Triglav, in s tem omogočila prenos dobrih praks z matične družbe in hitrejšo prilagoditev na spremenjene pogoje poslovanja.«

Ob tem prvi človek Triglava poudarja, da po vstopu v EU nacionalni regulator ne bo več odobraval novih produktov in cenikov, pač pa bo dovolj, če ga bo zavarovalnica o tem samo obvestila. »Tu kot zavarovalna skupina vidimo možnost za krepitev poslovanja, saj smo v regiji znani po široki paleti sodobnih zavarovalniških produktov, ki jih bomo lahko v prihodnje še učinkoviteje uvajali tudi na hrvaški trg.«

Če ponujamo Hrvatom zavarovalniške storitve, ne smemo pozabiti, da lahko kupujejo tudi našo energijo. Ja, podjetje Gen I, ki je pred časom s svojimi nizkimi cenami presenetilo državljane Slovenije, deluje tudi na Hrvaškem. »Vstop Hrvaške v EU je zanimiv tudi za slovensko gospodarstvo, logistika bo enostavnejša, manj bo administrativnih ovir pri poslovanju med Hrvaško in Slovenijo, večji je pričakovani obseg trgovanja. Na Hrvaškem smo s svojo ponudbo električne energije že prisotni v segmentu poslovnih odjemalcev, prav letos pa je ta trg zelo pridobil dinamiko delovanja,« so sporočili iz štaba prvega moža uprave Roberta Goloba. V odprtju hrvaške meje vidijo tudi mnoge nove priložnosti za svoje podjetje, ki jih bodo poskušali izkoristiti. Še v letošnjem letu bodo tako vsem njihovim odjemalcem, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem, ponudili svoje storitve tudi na Hrvaškem.

Tudi Petrol na hrvaškem trgu posluje že vrsto let. Z vstopom Hrvaške v Evropo pa bodo za Petrol postale logistične poti pogonskih goriv hitrejše in cenejše, saj ne bo več vstopnih ovir pri prodaji naftnih derivatov. Zdaj namreč velja, da je obvezen pretovor derivatov v skladišče na Hrvaškem, preden ga lahko dostavijo nekemu veleprodajnemu kupcu. To pa podraži logistično pot. »Zaradi odprtja meje bo tako hitrejša in enostavnejša oskrba hrvaškega trga iz naših skladišč v Sloveniji, prav tako bo to omogočilo nove oskrbne verige med slovensko in hrvaško maloprodajno mrežo. Z nižjimi stroški bodo tudi postavljene možnosti za boljšo prodajo na tem trgu. Hrvaška bo postala del enotnega trga z znanimi pravili in poslovnimi običaji v EU, kar bo še olajšalo poslovanje in odprlo nove možnosti sodelovanja,« pravi Tomaž Berločnik, predsednik uprave našega naftnega velikana.

Telekom in Mercator

Podobno razmišlja tudi Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma. »Vstop Hrvaške v Evropsko unijo je prav gotovo dobra novica za slovensko gospodarstvo. S tem namreč odpadajo mnoge birokratske ovire za poslovanje podjetij in se odpirajo dodatne priložnosti za sodelovanje v skupnih projektih. To pa je dobra novica tudi za državljane – prehod državne meje bo lažji in hitrejši.« A zdi se, da najpomembnejša novica prihaja v zadnjem delu Skobetovega odgovora: »S 1. julijem se bodo pomembno znižale cene telefonskih klicev v mobilnih in fiksnih omrežjih ter prenosa podatkov. Preprosto povedano, cene bodo postale evropske, našim uporabnikom na Hrvaškem pa bomo zagotovili še kakovostnejše storitve.«

A v zadnjem času se veliko več govori o Mercatorju kot o Telekomu, saj je že jasno, da so postopki prodaje našega največjega soseda v sklepni fazi. Toni Balažic, predsednik uprave, je prepričan, da bo imel vstop Hrvaške v Evropsko unijo pozitivne učinke na gospodarsko sodelovanje med obema državama, dober pa bo tudi za Mercator, ki je s svojim trgovskim delovanjem prisoten na obeh trgih, saj bo zaradi odpravljenih administrativnih omejitev mogoče bolj izkoristiti sinergije med obema trgoma.

V Mercatorju so se nove situacije lotili konkretno, z združitvijo operativnega upravljanja obeh trgov kot samostojne celote v okviru regije. »To se izkazuje kot učinkovit način delovanja na obeh bližnjih in precej podobnih trgih, se pa mora Mercator pospešeno prilagajati gospodarskim razmeram in mikrookolju v obeh državah. Tako se bomo tudi v prihodnje usmerjali v zagotavljanje konkurenčne ponudbe na obeh trgih in ustvarjanje dodatne vrednosti za naše kupce.«

Kaj pa slabosti? Balažic: »Vsaka sprememba prinaša nove možnosti in priložnosti, pa tudi izzive, na kar moramo biti pripravljeni. Misliti in delovati je treba odprto in pogumno, Evropa je velik trg, zato se moramo v naši regiji, posebej v gospodarstvu, učinkovito povezovati. Kdor išče slabosti, jih bo tudi našel, kdor pa išče priložnosti, bo prej ali slej uspel.«