Članice unije se enotno zavedajo, da je zaradi vse bolj krvave vojne v Siriji, ki je terjala že več kot 70.000 življenj, nekaj treba ukreniti. Kot pravi Ashtonova, so tudi "še kako enotne", da je treba prelivanje krvi ustaviti s politično rešitvijo. A te ni.
Obstaja tudi enotno stališče iz februarja o podaljšanju sankcij proti Damasku do konca maja, tudi embarga na izvoz orožja, ki predvideva nekatere prilagoditve, da bi omogočili "tehnično" pomoč sirski opoziciji, ki pa ne sme vključevati bojnih sredstev.
Niso pa članice enotne, kaj naj unija ukrene po izteku podaljšanja sankcij.
"Preučiti moramo načine za okrepitev podpore zmerni sirski opoziciji, še posebej politične in ekonomske," poudarja Ashtonova, ki sicer ni naklonjena umiku embarga.
O svežnju sankcij EU proti Siriji je treba ponovno odločiti do 1. junija. Ministri bodo po besedah Ashtonove to priložnost izkoristili za "preučitev vseh možnosti za dosego cilja EU", torej politične rešitve.
Francija in Britanija želita več
A Francija in Velika Britanija želita več - delni umik embarga na izvoz orožja v pomoč sirski opoziciji v vojni proti Bašarju al Asadu, češ da sicer ta v boju proti režimu, ki ga oborožujeta Rusija in Iran, nima nobenih možnosti. Umik embarga sta utemeljila tudi z nevarnostjo uporabe kemičnega orožja.
Velika večina članic, na čelu z Nemčijo, ostaja zadržana in previdna. Gre za "zelo težko izbiro", saj se vsi zavedamo, da je treba pomagati sirski opoziciji, a obenem je treba preprečiti, da bi orožje prišlo v roke teroristov in ekstremistov, je pojasnil nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Opozoril je tudi, da unija ne sme biti osredotočena na vojaški vidik pomoči opoziciji.
Avstrija, Češka in Švedska pa umiku embarga odločno nasprotujejo. Avstrija zato, ker se boji za svoje mirovnike na Golanski planoti, Češka pa, ker ima tam še vedno svoje diplomate.
Slovenija previdna
Slovenija je v taboru zadržanih in previdnih. Stališče Slovenije "se razvija v okviru razprave v EU, ki pa še ni končana", so danes pojasnili viri v Dublinu.
Največkrat izpostavljen argument proti umiku embarga je bojazen, da bi orožje, poslano v Sirijo, na koncu prestopilo meje te države in popolnoma ušlo nadzoru, oziroma bojazen, da bi lahko tudi znotraj države pristalo v napačnih rokah.
Druga tema neformalnega zasedanja, ki se v bruseljskem žargonu po kraju prvega takšnega srečanja imenuje gymnich, je bil pregled prvih dveh let delovanja prve evropske diplomatske službe.
Šefica službe Ashtonova je po koncu zasedanja povedala, da bo priporočila za izboljšanje učinkovitosti te službe, ki je sicer od samega začetka tarča kritik, razgrnila julija.
Članice so posamično ali v različnih skupinah pripravile vrsto pisem in predlogov, ki so jih posredovale Ashtonovi. Tudi Slovenija je pripravila non paper, v katerem je razgrnila svoje poglede in prioritete.
Služba po oceni Slovenije dobro napreduje, a veliko stvari je še treba izboljšati, na primer okrepiti njeno vlogo pri zagotavljanju konzularne pomoči in v evropski sosedski politiki ter na sploh ojačati njeno prepoznavnost.
EU je z utemeljevanjem svojih stališč na vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija, trajnostni razvoj in pravna država, v svetu videna kot konstruktiven in verodostojen partner, poudarja Slovenija.
Potencial mehke moči
Ta sloves bi morala še okrepiti in bolj razviti potencial mehke moči, še posebej v svoji neposredni soseščini. Evropska diplomatska služba bi morala prevzeti odgovornost za evropsko sosedsko politiko, meni Slovenija.
Še posebej pomembna je za Slovenijo vloga evropske diplomatske službe pri zagotavljanju konzularne pomoči Evropejcem, zato službo poziva k pripravi non paperja, v katerem bi podrobno preučili možnosti za krepitev njene vloge.
Zanimiv je predlog Slovenije, naj imajo zunanji ministri članic možnost delovati kot namestniki Ashtonove, torej ob predhodnem dogovoru prevzeti nekatere njene naloge.
Poleg tega Slovenija v dokumentu izpostavlja pomen uresničitve in ohranitve cilja, da je ena tretjina osebja službe iz članic, ter poziva k zagotovitvi geografskega ravnovesja, ne samo pri imenovanju vodij delegacij, ampak tudi pri položajih v Bruslju.
Odločitev o vzpostavitvi prve evropske diplomatske službe je bila sprejeta julija 2010. Služba je bila nato postavljena na noge ob prvi obletnici lizbonske pogodbe, decembra 2010.
Potem ko je njeno oblikovanje že od samega začetka potekalo v znamenju bitk za prevlado med članicami in institucijami unije, jo pri prizadevanjih, da bi prav shodila, še vedno ovira predvsem njena neusklajenost z institucijami unije.
O tem, kdo bo na čelu evropske diplomacije nasledil Ashtonovo, ki se za nov mandat ne bo potegovala, v Dublinu vsaj v formatu sedemindvajseterice naj ne bi bilo govora. Omenja se sicer, da naj bi položaj zanimal vodjo švedske diplomacije Carla Bildta.
Zunanji minister Karl Erjavec se zasedanja v Dublinu ni udeležil. Slovenijo sta zastopala politični direktor na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Jukič in evropski korespondent Jernej Müller.
