Proračun 2014-2020: Rez do 30 milijard, nov predlog v četrtek

Kratka izmenjava mnenj - o številkah niso govorili

Zadnji Van Rompuyev predlog, na podlagi katerega vrh unije novembra ni uspel doseči dogovora, je predvidel za okoli 80 milijard evrov rezov, in sicer proračun v višini 972 milijard evrov, skupaj s programi izven proračuna pa 1011 milijard evrov.

Danes so ministri EU, pristojni za evropske zadeve, le na kratko izmenjali mnenja o proračunu. Nov predlog bo Van Rompuy razgrnil šele v četrtek, voditelji članic unije ga bodo dobili na mizo ob začetku dvodnevnega zasedanja, ki naj bi prineslo dogovor.

»O številkah nismo govorili. Razen to, da je nekako možno razumeti, da je ambicija, ki bi naj vodila k sporazumu, dodatno znižanje nekje v razredu do 30 milijard evrov,« je pojasnil Senčar in dodal, da je ta hip težko reči kaj več.

Nekateri želijo proračun oklestiti še za več kot 30 milijard evrov

»Pogajanja ne bodo enostavna,« je sicer opozoril državni sekretar in spomnil, da nekatere članice želijo, da se proračun oklesti za več kot omenjenih 30 milijard evrov.

V prizadevanjih za kompromis bo po njegovih besedah pomembno tudi to, da je kar nekaj delegacij opozorilo, da nobena kategorija ne sme biti zaščitena pred rezi, niti sredstva za administracijo.

V malho bruseljske administracije želi najgloblje poseči britanski premier David Cameron, ki je ta problem izpostavil tudi v nedavnem govoru, v katerem je v primeru zmage na volitvah obljubil referendum o članstvu Velike Britanije v EU.

Na današnjem sestanku se sicer Britanci po navedbah virov niso izpostavljali, tako da je težko oceniti, kako zagrizeno bodo vztrajali pri svojih skrajnih stališčih in oteževali kompromis.

Korak v pravo smer

Za Slovenijo je v proračunskih pogajanjih najpomembnejše, da dobi čim več sredstev za kohezijo in razvoj podeželja. Na podlagi dosedanjih pogovorov je po Senčarjevih besedah mogoče razumeti, da dodatnih rezov na teh dveh področjih ne bo.

Državni sekretar je sicer ponovil oceno predsednika vlade Janeza Janše ob koncu novembrskega vrha, da je drugi in za zdaj zadnji Van Rompuyev predlog izboljšal položaj Slovenije in pomeni korak v pravo smer, ki pa še ni dovolj dolg.

Ambicija Slovenije tako ostaja, da dobi čim več sredstev za razvoj podeželja, da se doseže čim ugodnejša rešitev za pereč problem vzhodne Slovenije in da dobi čim več v kohezijski ovojnici.

Nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno

Na vprašanje, kako težka bi morala biti kohezijska ovojnica, da bi bila Slovenija z njo zadovoljna, je Senčar danes odgovoril le: »Čim večja.«

Prav tako ni želel komentirati številk, ki so zaokrožile na novembrskem vrhu: da naj bi po drugem Van Rompuyevem predlogu Slovenija dobila okoli 2,8 milijarde kohezijskih evrov in okoli 750 milijonov evrov za razvoj podeželja.

»Ta predlog ni bil sprejet« in »nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno«, je poudaril ter opozoril, da je torej še vse odprto in da vsaka članica, tudi Slovenija, seveda želi še kakšen »piškotek«.

Slovenija cilja na tri miljarde evrov

Slovenija v letih 2007-2013 iz naslova kohezije dobi okoli 4,3 milijarde evrov, v pogajanjih o proračunu 2014-2020 pa naj bi ciljala na približno tri milijarde.

Po prvem Van Rompuyevem predlogu bi dobila 40 odstotkov manj kot v letih 2007-2013, okoli 2,6 milijarde evrov, kar je bilo zanjo nesprejemljivo. Po drugem Van Rompuyevem predlogu pa naj bi se ta številka zvišala na okoli 2,8 milijarde.

Za razvoj podeželja pa Slovenija v sedanjem finančnem okviru 2007-2013 dobi slabo milijardo evrov, po drugem Van Rompuyevem predlogu pa naj bi po grobih izračunih dobila okoli 600 milijonov evrov plus »bonbonček«, ki bi bil sladek 150 milijonov evrov.

Državni sekretar Senčar sicer upa na dogovor ta teden in izpostavlja, da Van Rompuy proračuna ne bi uvrstil na dnevni red februarskega vrha, če ne bi imel občutka, da je kompromis mogoče doseči.

Ob tem je Senčar spomnil tudi na izjave, ki prihajajo iz Nemčije: da se sporazum da doseči - morda v četrtek, morda v petek, če ne bo šlo drugače, pa v soboto.